Foto: BoBo
Foto: BoBo

Dvotedenski opozorilni protest so začeli 10. januarja in v tem času delo opravljali prilagojeno. Po informacijah vrhovnega sodišča so sodniki v veliki meri preklicali naroke za glavne obravnave, razen v nujnih zadevah, v katerih je sojenje potekalo nemoteno.

Niso pa enotno zbirali podatkov, kakšen je bil vzrok odpovedi obravnav, torej, ali je šlo za odpoved zaradi protestne akcije ali iz drugih razlogov.

Sorodna novica Vesna Bergant Rakočević: Degutantno pravno huliganstvo; Igor Šoltes: Upam na čimprejšnjo realizacijo

Od 11 okrožnih sodišč jih je sedem na vprašanje Slovenske tiskovne agencije odgovorilo, da je od začetka protesta odpadlo skupaj več kot 1100 obravnav. Na največjem, ljubljanskem, je od skupno 623 obravnav do vključno preteklega petka odpadlo 419 obravnav. Ocenili so, da je bilo vsaj 90 odstotkov teh preklicanih zaradi opozorilnega protesta. Tudi podatki okrožnih sodišč v Kranju, Novem mestu in Novi Gorici so potrdili, da je bil razlog za večino preklicanih obravnav protest.

Od 44 okrajnih sodišč jih je podatke posredovalo 11. S petih so sporočili, da so vse obravnave, ki so jih v tem času preklicali, preklicali zaradi protesta. Na preostalih šestih okrajnih sodiščih, s katerih so poslali podatke o preklicih in razlogih, pa je bil protest razlog za večino preklicev obravnav.

Na vrhovnem sodišču menijo, da zaradi protesta sodnikov "ni bilo posegov v človekove pravice". To so pripisali časovni omejitvi protesta in dejstvu, da se sodniki niso omejili le na nujne zadeve, ki jih je tudi sicer veliko. Pojasnili so, da so sodniki pisali sodne odločbe v že končanih zadevah in preučevali sodne zadeve, ki so jim dane v sojenje.

Sorodna novica Prvi mož DVK-ja poziva sodnike k razmisleku: če odstopijo iz komisij, bi bile volitve lahko ogrožene

Sodniki v času protesta niso izstopali iz volilnih komisij

Del protesta je bila tudi odločitev, da sodniki ne bodo sodelovali v nekaterih izpitnih in volilnih komisijah. Na Državni volilni komisiji (DVK) v času protesta niso prejeli nobenega odstopa sodnikov z mest predsednikov volilnih komisij, v katerih jih trenutno sodeluje 156. Pojasnili so, da podpirajo sodnike v prizadevanjih za uresničitev odločbe, vendar menijo, da zahtev ne smejo pogojevati z izvedbo volitev in uresničevanjem volilne pravice.

Nobene pripravljenosti za takojšnjo uresničitev ustavne odločbe

Za protest so se v Slovenskem sodniškem društvu odločili, ker vlada in državni zbor nista spoštovala odločitve ustavnega sodišča, ki je ugotovilo neustavnost njihovih plačnih razredov in postavilo 3. januar kot zadnji rok za njihovo odpravo. Podpredsednik Slovenskega sodniškega društva Andrej Ekart je za STA ocenil, da so v tem času razširili zavedanje, da je spoštovanje odločb ustavnega sodišča eden od temeljnih stebrov ustavne ureditve.

Vlada in državni zbor v času protesta sicer po njegovih besedah nista pokazala nobene pripravljenosti za takojšnjo uresničitev ustavne odločbe. V društvu poudarjajo, da neizvršitev ustavnih odločb "ogroža zaupanje državljanov v delovanje pravne države in demokratični ustroj družbe".

Predsednik sodnega sveta Vladimir Horvat je za STA povedal, da so sodniki zaradi neizvrševanja ustavne odločbe "jezni in razočarani". Sodni svet je sicer v času protesta vložil zahtevo na ustavno sodišče, da to presodi, kako naj se odločba o plačah izvrši.

Sorodna novica 31. januarja bo stavkala velika večina tožilcev. Švarc Pipan njih in sodnike poziva k pogovoru.

Odločitev, kako naprej

Sodniško društvo bo na seji, 30. januarja, odločalo o tem, ali bodo proteste nadaljevali. Če se bodo za to odločili, bodo po besedah podpredsednika Ekarta upoštevali, da z ukrepi ne posežejo čezmerno v pravice državljanov. Na sejo so povabili tudi ministrico za pravosodje Dominiko Švarc Pipan.

Na ministrstvu za pravosodje udeležbe ministrice še ne morejo potrditi. Na vprašanje STA-ja, ali vztrajajo, da bodo ustavno odločbo izvršili z zamikom, v okviru prenove plačnega sistema v javnem sektorju, so odgovorili: "Odločbe ustavnega sodišča so obvezne in zakonodajalec je na odločitev ustavnega sodišča vezan. Ministrstvo meni, da če obstojijo objektivni razlogi, da ustavne odločbe ni mogoče izvršiti v roku, ki ga je določilo ustavno sodišče, mora to zakonodajalec izvršiti nemudoma, ko so odpravljeni objektivni razlogi, ki so razlog za prekoračitev roka."

Za prihodnjo sredo pa so napovedali stavko tudi državni tožilci, saj so tudi njihove plače vezane na sodniške. Opravljali bodo le nujno delo.