Društvo državnih tožilcev Slovenije je vladi, pristojnima ministrstvoma in drugim organom za 31. januar napovedalo stavko zaradi neuresničitve ustavne odločbe o sodniških plačah, je za STA pojasnil predsednik društva Boštjan Valenčič. Kot je dejal, bodo ta dan opravljali le nujne in prednostne zadeve in zadeve v primerih pred zastaranjem.

Vrhovno državno tožilstvo. Foto: BoBo
Vrhovno državno tožilstvo. Foto: BoBo

Ustavno sodišče je junija, kot je znano, presodilo, da so plače sodnikov prenizke, zakonodajalcu pa naložilo, da mora neustavnost odpraviti do januarja prihodnje leto. Ker pristojni tega niso storili, so sodniki prejšnji teden začeli opozorilni protest, ki bo trajal do 24. januarja. Med protestom se bodo sodniki, ki vodijo postopke v posameznih zadevah, sami odločali, ali bodo že razpisane naroke preklicali.

Sodnikom so se pri prvem, opozorilnem protestu, ki je potekal 4. januarja, pridružili tudi tožilci, ki so zdaj vladi napovedali še stavko. Stavka bo potekala na delovnih mestih stavkajočih v delovnem času državnih tožilcev. Šlo bo za organizirano prekinitev dela državnih tožilcev, pri čemer pa bodo upoštevali zakonske omejitve.

Po Valenčičevih pojasnilih se plača državnega tožilca določa enako kot plača sodnika ustreznega naziva oziroma položaja, zato se argumenti iz citirane ustavne odločbe na področju ureditve tožilskih plač v celoti nanašajo tudi na državne tožilce.

Švarc Pipan: Edina možnost rešitve situacije je socialni dialog

Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan je pred sejo vlade sodnike in tožilce znova pozvala k pogovoru o uresničitvi ustavne odločbe. Z napovedjo stavke tožilcev še ni seznanjena, je dejala, je pa poudarila, da si morajo na obeh straneh prizadevati za umiritev razmer.

"Ponovno, kot že tolikokrat v zadnjih tednih, pozivam in vabim tako sodnike kot tožilce, da pridejo na pogovor z vlado, da se pogovorimo o tem, kaj bi pravzaprav pomenila uresničitev ustavne odločbe, in da najdemo neko skupno rešitev," je dejala ministrica novinarjem pred današnjo sejo vlade. Po njenem prepričanju je edini odgovor na nastalo situacijo kot vedno konstruktiven pogovor za skupno mizo.

Kot je dodala, se sodniki po njenih navedbah za zdaj na vabila niso odzivali. "Upam pa, da bodo spregledali, da je edina možnost rešitve situacije socialni dialog, tudi sodniki in tožilci iz tega ne morejo biti izvzeti," je dejala. Pri tem je še enkrat poudarila, da je ustavno odločbo "treba izvršiti in bo izvršena", vendar se je treba dogovoriti tudi o načinu in časovnici.

Sorodna novica Prvi mož DVK-ja poziva sodnike k razmisleku: če odstopijo iz komisij, bi bile volitve lahko ogrožene

Kaj bodo tožilci 31. januarja delali?

Kot so v društvu državnih tožilcev zapisali v sklepu o začetku stavke, bodo državni tožilci v času stavke opravljali državno tožilsko službo skladno z morebitnimi navodili generalnega državnega tožilca in v obsegu, ki zagotavlja nemoteno delovanje državnega tožilstva v zadevah, ki so po naravi stvari prednostne, nujne, hitre, vezane na zakonske ali drugačne roke oziroma na delo drugih organov, in druge naloge, s katerimi se preprečuje nastanek škode za postopke, v katerih deluje ali sodeluje državno tožilstvo.

Prav tako bodo zagotovili dežurno službo za sodelovanje državnega tožilstva s policijo ter drugimi pristojnimi državnimi organi v predkazenskem postopku, za zagotovitev udeležbe pri nujnih procesnih dejanjih in drugih opravilih predkazenskega ali kazenskega postopka ter za druga nujna dejanja v predkazenskem postopku.

Predsednik društva državnih tožilcev, Boštjan Valenčič. Foto: BoBo
Predsednik društva državnih tožilcev, Boštjan Valenčič. Foto: BoBo

Sklep o stavki in izjavo o delovnem procesu v času stavke so poslali vladi, ministrstvoma za pravosodje in za javno upravo, generalni državni tožilki in državnotožilskemu svetu ter vodjem vrhovnega, specializiranega in vseh okrožnih državnih tožilstev. Kot so zapisali v sklepu, zahtevajo zagotovitev ustavno varovane materialne neodvisnosti državnih tožilcev na način, kot to izhaja iz odločbe ustavnega sodišča za sodnike, s plačami katerih so plače državnih tožilcev izenačene. Zahtevajo pa tudi 100-odstotno plačilo stavke.

Zbori na delovnih mestih

Stavkajoči se bodo ob 11. uri zbrali v sejnih sobah v prostorih državnih tožilstev, v katerih so zaposleni, in bodo do 14. ure razpravljali o načinu doseganja stavkovnih ciljev, o možnostih, ki so na voljo državnim tožilcem za dosego stavkovnih ciljev, o vplivu in posledicah neizpolnitve stavkovnih zahtev, o načinu obveščanja javnosti in mednarodnih organizacij o neizpolnitvi stavkovnih zahtev, o vplivu neizpolnitve stavkovnih ciljev na položaj državnih tožilcev in podobno. V preostalem delovnem času bodo državni tožilci opravljali naloge v takšnem obsegu, da bodo omogočili izvajanje minimalnega delovnega procesa.

Valenčič: Stavkala bo velika večina tožilcev

Državnim tožilcem, ki ne bodo sodelovali v stavki, ne bodo preprečevali izvrševanja njihovih nalog. Valenčič je ob tem navedel, da bo stavkala velika večina tožilcev. Pod sklep o začetku stavke jih je podpisanih več kot 170. Stavko bo vodil stavkovni odbor, vodja tega odbora je okrožna državna tožilka Barbara Prevolšek Rajić z Okrožnega državnega tožilstva v Novem mestu.

Kot so zapisali v sklepu, bodo po potrebi stavkali tudi po 31. januarju, bodo pa to dinamiko določili glede na potek pogajanj z vlado o razrešitvi stavkovnih zahtev. V tem primeru bodo sprejeli nov sklep o stavki. Po Valenčičevih besedah pred stavkovnim dnevom pričakujejo, da jih bo vladna stran povabila na pogajanja in da bodo na tem srečanju tudi dosegli dogovor, da 31. januarja ne bodo stavkali. "Pričakujemo, da se bo vlada ustrezno odzvala. Rok za uresničitev ustavne odločbe je potekel. Po 16 letih je dovolj čakanja na odpravo plačnih nesorazmerij in mislim, da je skrajni rok, da dosežemo dogovor," je poudaril Valenčič. Po njegovih besedah pričakujejo tudi, da bo vlada sedla za mizo tudi s sodniki in tudi z njimi dosegla dogovor.