Izobrazba in premoženje staršev vse bolj vplivata na učni uspeh otrok. Foto: Bobo Foto:
Izobrazba in premoženje staršev vse bolj vplivata na učni uspeh otrok. Foto: Bobo Foto:
Psihologinja dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič.
»Revni otroci so slabše ocenjeni in nimajo enake možnosti napredovanja," opozarja psihologinja dr. Gabi Čačinovič Foto: RTV Slovenija
Šola, spričevala
Raziskave potrjujejo, da dobijo učenci bogatejših staršev boljše ocene. Foto: Bobo
Neenakost v šolskih klopeh
Premožnejši učenci dobivajo boljše ocene
Mladi so v šolah skoraj popolnoma razslojeni

"Revni otroci so slabše ocenjeni in nimajo enake možnosti napredovanja kot otroci iz okolij, kjer imajo vse potrebno. In veste, zakaj je tako? Ker je uspeh v šoli odvisen od sodelovanja staršev. Družina je prišla v šolo in šola je šla domov," pojasnjuje Gabi Čačinovič Vogrinčič. Po njenih besedah šola ni pravična, ker razslojuje. S tem uresničuje največji strah revnih družin na robu: da bodo njihovi otroci neuspešni. "Ta strah je upravičen. Zares."

Zunaj šole so socialno prikrajšani otroci deležni različnih oblik pomoči, vendar to ni dovolj. "Te pomoči niso povezane, vse so zunaj razreda," ugotavlja Gabi Čačinovič Vogrinčič, ki poudarja, da je rešitev v rokah učiteljev. "Učitelj je tisti, ki mora narediti to paradigmatsko spremembo: biti spoštljiv in odgovoren zaveznik vsakega otroka. Ampak v razredu! Znotraj razreda!"

Tarča se bo začela ob 20. uri na 1. programu Televizije Slovenija.

Nauk Matejevega evangelija
Razslojenost v slovenskih šolah potrjujejo mednarodne primerjave. Po podatkih OECD-ja, denimo, imajo otroci iz manj premožnih družin tudi manj možnosti, da bodo prišli na univerzo - uspe le tretjini, kar je globoko pod evropskim povprečjem in je primerljivo s Kanado in ZDA. Direktor Republiškega izpitnega centra Darko Zupanc ugotavlja, da tudi v šolstvu vse bolj velja pravilo, znano iz Matejevega evangelija: "Tisti, ki imajo, bodo pridobili še več. Tisti, ki nimajo, jim bodo vzeli še to, kar so imeli."

Gimnazijski maturanti prihajajo iz bolj izobraženih družin, ki imajo v povprečju 70 odstotkov višje prihodke od staršev poklicnih maturantov. Letni družinski proračun učencev poklicnih šol je od družin gimnazijcev v povprečju nižji za 18.600 evrov ali eno povprečno letno plačo pri nas.

Prav tako po podatkih OECD-ja pri nas razred ponavlja povprečno 3,4 odstotka učencev. Med tistimi z nižjimi prihodki je ponavljačev 6 odstotkov. Razslojenost, ki se tako pokaže, je višja od povprečja OECD-ja.

Neenakost v šolskih klopeh
Tudi pri nas velja: povej mi, kdo so tvoji starši, in povem ti, kakšno izobrazbo boš dosegel in kako uspešen boš. Kako ustaviti vrtinec razslojevanja, v katerega so ujete slovenske šole in ga same tudi poganjajo? Analiza v Tarči ob 20. uri na TV SLO 1. Gostje Jasmine Jamnik bodo: Andreja Barle Lakota, Milan Rogelj, Anita Ogulin, Marjeta Doupona, Lenart Škof in Ljubica Marjanovič Umek. V oddaji tudi grenki pričevanji srednješolke z ukradenimi sanjami in mame, ki se bori za poklicno prihodnost svojih otrok. Kolegica Jana Vidic z Vala 202 je zgodbo že delila z radijskimi poslušalci in jo shranila v tukaj dostopni zvočni oblak.

Ilinka Todorovski, Tarča



Neenakost v šolskih klopeh
Premožnejši učenci dobivajo boljše ocene
Mladi so v šolah skoraj popolnoma razslojeni