Foto: Pixabay
Foto: Pixabay

Na svetovni splet je vsak teden naloženih na tisoče fotografij in videoposnetkov spolnih zlorab otrok, ki jih dnevno išče na tisoče uporabnikov spleta, tudi v Sloveniji. "Leta 2021 je bilo po vsem svetu prijavljenih 81 milijonov slik in videoposnetkov, ki prikazujejo spolne zlorabe otrok, še veliko več pa jih ostaja neprijavljenih," je na 13. posvetu o e-zlorabi otrok povedal Nenad Šutanovac, direktor Združenja za informatiko in telekomunikacije pri GZS-ju. Tveganja za spolne zlorabe otrok in mladostnikov na spletu še naraščajo, tako zaradi tehnoloških inovacij, kot zaradi družbenih kriz, kakršna je bila epidemija.

Robert Tekavec z Uprave kriminalistične policije je dejal, da storilci iščejo vedno nove načine, orodja in tehnologije, da bi dostopali do žrtev. Policija pa si po njegovih pojasnilih tudi s pomočjo tujih strokovnjakov prizadeva ostajati v koraku s časom in čim bolje identificirati tako storilce kot žrtve. Med novimi trendi, s katerimi se spopadajo, je problematičen predvsem ta, da otroci vse mlajši v roke prejmejo svojo prvo pametno napravo, zato so žrtve spletnih spolnih zlorab tudi vse mlajše. Med mladostniki pa se pojavlja t. i. transakcijsko sekstanje oziroma izmenjava intimnih videoposnetkov v zameno za denar.

Organizatorji posveta E-zlorabe otrok so opozorili na orodja, ki lahko pomagajo v primeru strahu pred objavo intimnih fotografij. Ključni novi orodji za preprečevanje in odstranjevanje deljenja posnetkov intimne narave sta Take It Down in StopNCII.org, ki sta na voljo tudi slovenskim uporabnikom. Storitvi delujeta tako, da mladostnik s pomočjo aplikacije naloži digitalni odtis intimnega posnetka oziroma fotografije, ki je bil objavljena na spletu ali ga skrbi, da bi lahko bil. Spletna družbena omrežja s pomočjo odtisa ne dovolijo objave spornega posnetka ali ga, če je do objave že prišlo, samodejno odstranijo.

Proces približevanja otrokom se je z internetom močno pospešil

Kot je opozorila kriminologinja Elena Martellozzo iz centra za študije o zlorabi in travmi otrok na Univerzi Middlesex v Londonu, ki je gostovala na posvetu, so bili spolni napadalci vedno med nami, a se zaradi interneta njihova dejanja odvijajo precej hitreje, kot so se nekoč, hkrati pa imajo tudi precej več priložnosti. Če so bili pred 30 leti pedofili osamljeni ljudje, ki so iskali načine, kako se približati otroku, se je s spletom ta pot zelo pospešila. Dodaten element je anonimnost, ki storilcem daje samozavest pri nameri izvajanja kaznivega dejanja. "Ko sem intervjuvala storilce kaznivih spletnih spolnih dejanj, so zatrjevali, da niso nameravali storiti nič slabega, njihov izgovor je bil, da se jim na spletu to ni zdelo resnično, zgolj fantazija."

Elena Martellozzo je sodelovala tudi s policisti pod krinko, ki so spolnim napadalcem na spletu nastavljali pasti. Iz primerov 38 storilcev, ki so bili zaradi spolnih zlorab aretirani, je poskušala izluščiti njihov modus operandi. Ugotovila je, da jih je polovica za dostop do žrtev uporabila pisanje sporočil, slej ko prej so storilci z otroki začeli deliti pornografske vsebine, kar dve tretjini se jih je nato otroku izpostavilo pred kamero. "To je velikokrat trenutek, ko se ta odnos konča. Storilec hoče pozornost in fizično zadovoljitev, npr. v obliki masturbacije, in nato ugasne kamere in si ne želi dolgotrajnega odnosa. Le manjše število storilcev si je želelo fizičnega odnosa v živo." A tudi ti, ki so prišli na kraj srečanja in jih je policija zasačila, so še vedno trdili, da je šlo zgolj za fantazijo, čeprav so s seboj prinesli npr. kondome.

Kriminologinja je predstavila tudi profil pedofilov, ki bi želeli stopiti v odnos z 12-letnim dekletom. Večina jih je bilo moških, starih od 36 do 45 let. Ker je primere raziskovala v Londonu, ki je eno najbolj multikulturnih mest v Evropi, je poudarila, da je to izrazit problem belih moških. Pogosto so imeli otroke, polovica je bilo poročenih, nekateri so bili v resni zvezi. Večina jih ni imela kriminalne preteklosti, so pa imeli otroško pornografijo na svojem računalniku ali pri sebi v trenutku, ko so bili aretirani. Njihovi profili, poklici, življenja so bili zelo različni, zato jih kriminalisti včasih zelo težko odkrijejo.

Opozorila o porastu spletnih zlorab otrok

Stroka se boji, da bo v prihodnje spolnih zlorab še več

Digitalne tehnologije poleg številnih koristi prinašajo tudi številna tveganja. Otroci in mladostniki pa so zaradi neizkušenosti, radovednosti in naivnosti najbolj ogrožena in ranljiva skupina spletnih uporabnikov.

"Večina odraslih vidi realno življenje in spletno življenje kot ločeni sferi, otroci pa odraščajo s tehnologijo in internetom, zato te razlike ne občutijo. Spletno življenje je zanje prav tako pomembno kot realno življenje, če ne celo še bolj," je opozoril Damjan Petrič, direktor uprave kriminalistične policije. Splet zanje pomeni socializacijo in družbeno potrditev, tehnologija pa je s hitrim razvojem nesluteno spremenila odraščanje naših otrok in včasih se odrasli v takšnih situacijah ne znajdemo najbolje. "Pogovori o spletni varnosti in varni spletni spolnosti že dolgo niso več izbira, temveč nuja staršev oziroma odraslih. Čeprav je povsem normalno, da otroci raziskujejo svojo spolnost tudi na spletu, morajo biti opremljeni z ustreznim znanjem o digitalni varnosti. Največja težava je, da niti odrasli ne poznamo vseh nevarnosti, tveganj in zlorab, ki otrokom pretijo." Velikokrat so otroci bolj digitalno pismeni od staršev ali drugih odraslih.

Petrič je dejal, da v zadnjem času opažajo vedno več otrok, ki si na spletu za denar izmenjujejo spolne vsebine, in otroke, ki jih razni spletni vplivneži in spletne strani, ki pri njih spodbujajo nenehno spletno aktivnost, hitro premamijo, da objavijo tudi svoje intimne fotografije.

Stroka svari, da bo v prihodnje spolnih zlorab na spletu še več, saj imajo danes dostop do svetovnega spleta že predšolski otroci. "Skrb vzbujajoče, da je večji delež žrtev mlajših od šest let, pa tudi to, da je več hujših primerov zlorab otrok," navaja Andrej Motl iz prijavne točke Spletno oko.

Zloraba je za otroke in mladostnike še posebej travmatična, saj lahko pusti dolgotrajne posledice. Šutanovac meni, da se morajo preprečevanju zlorab posvečati šola, starši in zakonodajalci ter organi pregona. Združenje za informatiko in telekomunikacije skupaj z drugimi strokovnjaki že dlje časa poziva, da se v osnovne in srednje šole čimprej uvede obvezni predmet računalništva in informatike. "To bi nedvomno dvignilo kompetence in zavedanje otrok o nevarnostih na internetu in o tem, kako se jim izognemo. Tu za drugimi državami žal močno zaostajamo."

Omenil je tudi novo uredbo Evropske unije za preprečevanje spolnih zlorab otrok na spletu, za katero je po njegovih besedah nujno, da začne veljati do avgusta prihodnje leto, ko poteče začasna uredba. Če nova uredba dotlej ne bo sprejeta, bo nadaljnja uporaba orodij za odkrivanje spolnih zlorab otrok na spletu v komunikacijskih storitvah v EU-ja prepovedana, kar bi otroke le še dodatno ogrozilo.

Civilna družba z zadržki do predlogov evropskega akta o umetni inteligenci in uredbe za preprečevanje spolne zlorabe otrok

Domače in tuje nevladne organizacije opozarjajo na negativne posledice predlogov evropskega akta o umetni inteligenci in uredbe za preprečevanje spolne zlorabe otrok. Če bosta sprejeta v trenutni obliki, bosta med drugim kršila pravico do svobode in varnosti, zasebnega in družinskega življenja ter varstva osebnih podatkov, menijo nevladniki.Predlog akta o umetni inteligenci sicer uvaja nekatere mehanizme za odgovornejšo rabo umetne inteligence, vendar lahko pritisk nekaterih držav članic vodi do tega, da iz končnega besedila izpadejo nekatere težko izborjene omejitve, je koalicija nevladnih organizacij Danes je nov dan, Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja (PIC), Amnesty International Slovenije, Zavod Krog, Mirovni inštitut, Slovenska filantropija, Zavod Emma in Državljan D, opozorila na današnjem dogodku za novinarje. Akt namreč ne izključuje nesprejemljive in pogosto eksperimentalne rabe sistemov umetne inteligence na področju kazenskega pregona, nacionalne varnosti in nadzora migracij. Nevladniki izpostavljajo primere biometrične identifikacije ali individualnega profiliranja in tehnologije že v uporabi za nadzor na mejah, ki lahko vodijo v nasilje ali rasno profiliranje. (vir: STA)