Okoljevarstveniki so pod vprašaj postavili tudi ustreznost gradbenega dovoljenja, ki da je bilo investitorju izdano za povsem drug projekt. Foto: MMC RTV SLO
Okoljevarstveniki so pod vprašaj postavili tudi ustreznost gradbenega dovoljenja, ki da je bilo investitorju izdano za povsem drug projekt. Foto: MMC RTV SLO

Novinarka TV Slovenija Irena Ulčar Cvelbar razkriva, da utegne dolenjsko podjetje GM Kuselj, ki mu je ministrstvo sprva odobrilo 4,3 milijona evrov nepovratnih sredstev, zaradi ugotovljenih neskladnosti ostati brez tega denarja.

A skrb vzbuja zlasti način, kako so na ministrstvu obravnavali prispele vloge, in dejstvo, da bi nepravilnosti zlahka ostale skrite.

Razpis za sofinanciranje sistema daljinskega ogrevanja

Na sedmih hektarjih zemljišča na območju nekdanje vojašnice Puščava v Šentrupertu bi moral stati lesnopredelovalni center. Stavbno pravico na parcelah ima podjetje GM Kuselj, ki centra še ni vzpostavilo, je pa pred poldrugim letom uspešno kandidiralo na razpisu za sofinanciranje sistema daljinskega ogrevanja.

Na to so v zrak skočili na občini, češ da Kuselj do tega denarja ni upravičen. Ministrstvo so obvestili o dveh sodnih sporih s podjetjem in podpis pogodbe o sofinanciranju ustavili.

Kot je dejal Hinko Šolnic, v. d. generalnega direktorja direktorata za energijo pri ministrstvu za infrastrukturo, je ministrstvo postopek prekinilo že pred slabim letom; zdaj čakajo, da se bosta obe tožbi razrešili.

Prav mogoče je, da bi postopek še danes miroval, če se v zgodbo ne bi vpletlo okoljevarstveno združenje ROVO in z neprijetnimi vprašanji stvar prignalo tako daleč, da je, zdaj že nova ministrica, odredila izredno revizijo.

Šolnic je dejal, da je interna revizija pokazala, da niso imeli vseh dokumentov, ki so jih pri ocenjevanju vloge pregledovali kot izvirnike, bili so namreč brez pristnih žigov projektantov.

Kako je potem mogoče, da so kar štirje od petih članov komisije vlogo podjetja Kuselj ocenili kot popolno in podjetju dodelili 4,3 milijona nepovratnih evrov?

"Vsi dokumenti, ki so priloge k vlogi, so bili predloženi. Seveda pa je nekaj dokumentov takih, da jih ne zahtevamo, ampak investitor z izjavo, ki jo podpiše, da ima določena soglasja, da je vloga skladna s projektom in tako naprej, gremo na izjavo in potem ... pač ne vidimo vseh dokumentov, ki so predhodno potrebni," je pojasnil Šolnic.

Tako je Kuselj v vlogi navedel, da Šentrupert nima izbranega izvajalca za daljinsko ogrevanje.

"Ne, ne drži, občina ima odlok iz 2013, v katerem ima javno podjetje Energetika Šentrupert licenco za to dejavnost," je zatrdil župan Šentruperta Andrej Martin Kostelec.

"Mi gradimo samo z enim gradbenim dovoljenjem, projekt je identičen že od začetka, z istim projektom smo prijavljeni tudi tu za nepovratna sredstva, tako da ne razumem teh očitkov. Namen se ni spremenil, samo z novim investitorjem je prišla želja, da se namesto kotlovnice, ki bi samo prodajala toploto, zgradi kogeneracija," je dejal Uroš Pikel s podjetja GM Kuselj.

A da očitki o spreminjanju projekta niso iz trte izviti, saj kogeneracija predvideva vgradnjo petkrat močnejše energetske naprave, so naposled ugotovili tudi na ministrstvu ‒ ko so poldrugo leto po odobritvi sredstev le primerjali projekt, gradbeno dovoljenje in razpisno vlogo.

"Od petka prejšnji teden vemo, da je vloga neskladna z gradbenim dovoljenjem," je dejal Šolnic.

Zdaj sledi obnova postopka ‒ in potem?

Šolnic je pojasnil, da je v obnovljenem postopku mogoče, da se sklep o dodelitvi pravice do sredstev razveljavi, ne zato, ker bi jih k temu kdo pozival, pač pa zato, ker je vloga neskladna z gradbenim dovoljenjem.

Zadnjo bodo rekli pravniki, v primeru odškodninske tožbe pa sodišče.

Vabljeni k ogledu prispevka novinarke TV Slovenija Irene Ulčar Cvelbar.

Sumljivo podeljevanje kohezijskega denarja