Vera Jourova. Foto: Reuters
Vera Jourova. Foto: Reuters

Vera Jourova je v odgovoru na vprašanje o ustavitvi financiranja STA-ja najprej povedala, da je komisija s tem seznanjena, in poudarila, da je v preteklosti že večkrat izrazila splošno zaskrbljenost o stanju medijske svobode v Sloveniji in da bi medijem po vsem EU-ju moralo biti omogočeno svobodno in neodvisno delo, saj je to bistvo medijskega pluralizma. "Javni mediji igrajo posebno vlogo v EU-ju, in pozivamo vse članice, naj se vzdržijo poskusov izvajanja pritiskov nanje," je poudarila.

Položaj medijev v Sloveniji je po njenih besedah že opisan v poročilu o medijskem pluralizmu, ki vključuje kritični del glede medijske svobode in možnosti novinarjev, da delajo brez političnih in gospodarskih pritiskov. Spomnila je, da se v Evropski komisiji na to sklicujejo tudi v nedavnem poročilu o vladavini prava v vseh članicah EU-ja, ki so ga objavili konec septembra.

Podpredsednica Evropske komisije je povedala, da je v dialogu s slovenskimi oblastmi in da prosi za pojasnila, ko je to potrebno. O primeru STA pa je še dejala: "Ko pogledam na to z izključno pravnega vidika, gre za sistem, ki temelji na slovenski nacionalni zakonodaji. Tako da zelo pozorno spremljamo razvoj v tem primeru, in če bomo zaznali kršenje zakonodaje EU-ja, bomo seveda začeli ukrepati z razpoložljivimi sredstvi."

V tem trenutku Jourova ne načrtuje ukrepanja, ker gre po njenem razumevanju za področje, ki ga ureja nacionalna zakonodaja.

Bruselj spremlja vladno ukrepanje proti STA

Ukom: Vlada ni ustavila financiranja STA-ja

Vlada v ponedeljek ni sprejela sklepa o prekinitvi financiranja STA-ja, ampak se je zgolj seznanila z informacijo Ukoma o nezmožnosti izvajanja pogodbe z STA-jem, pojasnjujejo v Ukomu.

V vladnem uradu za komuniciranje (Ukom) so navedli, da je ustanovitelj skladno z zakonom o Slovenski tiskovni agenciji (STA) dolžen "zagotoviti institucionalno avtonomijo in uredniško neodvisnost STA-ja ter primerno financiranje za celovito in nemoteno izvajanje javne službe na podlagi letnega poslovnega načrta STA-ja".

Veselinovič: Oktobra moja neto plača 3.552,27 EUR

V zadnjih dneh so po družbenih omrežjih zaokrožile trditve o visoki plači direktorja STA-ja Bojana Veselinoviča, premier Janez Janša je med drugim zatrdil, da je "pokasiral kar 8.500 € mesečno".

Veselinovič je v izjavi za javnost "neresnične in zlonamerne" navedbe zavrnil in zapisal: "Ob 32 letih delovne dobe mi je bila za mesec oktober izplačana neto plača v višini 3.552,27 EUR. Plača je odmerjena v skladu z vsemi določili Zakona o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti, ki ne dovoljuje izplačil nikakršnih dodatkov - tudi ne dodatka na delovno dobo.

Objave na družbenih omrežjih, da naj bi bila moja plača več kot dvakrat večja, so torej povsem izmišljene in ne pomenijo nič drugega kot poskus vnašanja nemira v kolektiv STA, ki se je znašel v položaju, ko mu je bilo od Ukoma ustavljeno tekoče financiranje.

Višina plač direktorjev družb v državni lasti se določa ob začetku poslovnega leta na podlagi izplačil za minulo leto. V letu 2019 je bila moja povprečno izplačana mesečna neto plača 3.409,26 EUR.

Skupni znesek izplačil direktorju, ki je vsakič objavljen v letnem poročilu STA, predstavlja bruto bruto prejemke in vključuje tudi zakonsko določen enkratni spremenljivi prejemek ter stroške za prehrano in prevoz na delo."

V pogodbi, ki jo je direktor STA-ja Bojan Veselinovič podpisal z nekdanjo direktorico Ukoma Kristino Plavšak Krajnc o opravljanju javne službe v letu 2020, pa je Ukom opredeljen kot predstavnik ustanovitelja agencije, navajajo v Ukomu. Ista pogodba tudi določa, da mora STA kot izvajalec predstavniku ustanovitelja na njegovo izrecno zahtevo nemudoma posredovati vso dokumentacijo o izvajanju javne službe (finančno, pravno in vsebinsko). Tudi sicer pa mora z njim sodelovati in se odzivati na njegove zahteve po dokumentaciji in pojasnilih.

Ukom navaja še en člen pogodbe, ki določa, da lahko predstavnik ustanovitelja, če izvajalec tudi po pisnem pozivu ne sodeluje oz. molči, ustavi plačevanje po tej pogodbi ali celo od pogodbe odstopi s pisno izjavo brez odpovednega roka. V tem primeru pa lahko tudi zahteva vrnitev že izplačanih sredstev po tej pogodbi s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema sredstev dalje.

Tako je Ukom kot predstavnik ustanovitelja pred podpisom nove pogodbe dolžen ugotoviti, kaj pomeni zakonska dikcija primerno financiranje, navajajo v sporočilu za medije. V želji, da bi se zagotovilo primerno financiranje in pravočasno sklenila nova pogodba, je Ukom na Veselinoviča in nadzorni svet STA-ja že oktobra naslovil dopis z zahtevo po poslovni dokumentaciji.

Ukom: Veselinovič ni želel izročiti dokumentacije

Kot trdijo v Ukomu, Veselinovič te dokumentacije ni želel izročiti, nadzorni svet STA-ja pa je 4. novembra sprejel sklep, da ni pristojen za posredovanje zahtevanih dokumentov in informacij. V nadaljevanju je predlagal, da se za posredovanje želene dokumentacije lastnik lahko obrne neposredno na direktorja STA-ja.

Ukom se je v skladu s pogodbo kot predstavnik ustanovitelja znova obrnil na Veselinoviča in ga ponovno zaprosil za posredovanje dokumentacije, česar Veselinovič do danes ni dostavil, navajajo v Ukomu.

Ukom je Veselinoviču že 3. novembra uradno zavrnil izplačilo računa, ki ga je posredoval na podlagi sklenjene pogodbe, "saj je evidentno kršil šesti člen pogodbe, ki mu nalaga dolžnost, da 'predstavniku ustanovitelja" izroči celotno dokumentacijo". Na Ukomu pojasnjujejo, da prvi stavek govori o dokumentaciji, ki se nanaša na izvajanje javne službe, drugi stavek pa stvar razširi na celotno dokumentacijo in pojasnila. "To je seveda tudi razumljivo, kajti v nasprotnem primeru 'predstavnik ustanovitelja' nima nikakršne možnosti, da ugotovi, kaj pomeni zakonska dikcija 'primernost financiranja'", dodajajo.

Ukom bi lahko v skladu s pogodbo od celotne pogodbe tudi odstopil in zahteval povrnitev sredstev z obrestmi. "Kljub temu je 'predstavnik ustanovitelja' v želji po konstruktivni rešitvi problema zgolj zavrnil izplačilo tekočega računa, ki ga je posredoval Veselinovič. Ob tem pa je Ukom še opozoril na velikansko škodo, ki jo podjetju STA s prikrivanjem informacij in kršenjem pogodbe povzroča Veselinovič," so zapisali v sporočilu za javnost.

Uroš Urbanija. Foto: MMC RTV SLO
Uroš Urbanija. Foto: MMC RTV SLO

STA: Ni zadržkov do posredovanja podatkov, če zahteve temeljijo na ustrezni zakonski osnovi

Na trditve Ukoma so se znova odzvali na STA-ju, kjer so ponovili, da nimajo nobenih zadržkov glede posredovanja podatkov, "dokler zahteve po podatkih temeljijo na ustrezni zakonski osnovi". "Do celovitega vpogleda v informacije o delovanju STA ima pravico le vlada, ki po zakonu o STA v imenu RS kot edine ustanoviteljice in družbenice izvaja pravice družbenika. S tem, da bi Ukom imel takšno pooblastilo, nismo bili seznanjeni," so zapisali.

Poudarili so, da lahko Ukom kot podpisnik letne pogodbe o opravljanju javne službe skladno s to pogodbo zahteva samo podatke, ki se nanašajo na izvajanje javne službe. "STA mu teh tudi ni nikoli odrekala, saj je v skladu s pogodbenimi obvezami redno četrtletno poročala, predvsem pa izpolnila vse pogodbene obveznosti, ki izhajajo iz tega dokumenta."

Soočenje Urbanije in Veselinoviča v Odmevih

"Ukom posegel na področje uredniške avtonomije"

Kot so še pojasnili, je Ukom s svojimi zahtevami v 12 dopisih presegel svoja zakonska in pogodbena pooblastila, "sploh pa je z vprašanji iz dopisov o npr. številu intervjujev s pevci iz sveta zabavne glasbe, intervjujev z avtorji ob izdajah cedejev, primerjavi dolžine intervjujev itd., posegel na področje uredniške avtonomije – tudi če so mediji v državni lasti, imajo namreč zagotovljeno novinarsko avtonomijo".

V Ukomovi pristojnosti tudi ni pridobivanje informacij o tržnem delovanju STA, so še poudarili in ponovili, da je Ukom pristojen zgolj in samo za izvajanje letne pogodbe o STA-jevem opravljanju javne službe. "Šesti člen letne pogodba o javni službi, ki ga omenja Ukom, se nanaša zgolj in samo na obveznost poročanja o uresničevanju javne službe po vsakem četrtletju in kot tak ne more biti podlaga za zavrnitev plačila, saj STA ni prenehala opravljati javne službe."

Veselinovič je v odzivu na trditve Urbanije in Janše o višini svoje plače to javno razkril. Foto: BoBo
Veselinovič je v odzivu na trditve Urbanije in Janše o višini svoje plače to javno razkril. Foto: BoBo

"Ukom nadomestila nemoteno izplačeval vse do oktobra"

"Izpostavljamo tudi, da so Ukomova mesečna plačila nadomestila za javno službo nemoteno in na popolnoma enakih osnovah bila brez težav izvedena v marcu, aprilu, maju, juniju, juliju itd. vse do oktobra. Tedaj je Ukom kljub rednemu poročanju o izvedenih obveznostih sprejel odločitev o ustavitvi plačila oktobrskega nadomestila in tako ogrozil normalno delovanje agencije. In to kljub temu, da so sredstva za opravljanje javne službe za leto 2020 že alocirana, prav tako pa je bila sklenjena letna pogodba za leto 2020," so opozorili.

Pri tem pa so poudarili še, da STA deluje kot družba z omejeno odgovornostjo, posledično pa zanjo veljajo drugi zakonski okvirji, kot na primer za javne agencije, javne zavode ali druge javne institucije: "Delovanje STA je namreč opredeljeno v zakonu o STA, vse druge določbe o poslovanju podjetja pa izhajajo iz zakona o gospodarskih družbah."

Zagotovili so še, da STA deluje transparentno in da v odnosu do svoje družbenice nikoli ni ničesar prikrival: "Še več, njeno poslovanje je vseskozi preverjano od nadzornega sveta STA, z notranjimi in zunanjimi revizijami, vsi podatki o poslovanju STA pa so ne nazadnje dostopni v letnih poročilih, s katerimi se vsako leto seznanjata tudi državni svet in državni zbor."

Ves čas stabilno poslovali, uspešno sodelovali v mednarodnih projektih in odigrali pomembno vlogo obveščanja med epidemijo

Spomnili so, da jim je ves čas, tudi v obdobju finančno-gospodarske krize, uspelo ohraniti stabilno poslovanje, z angažirano razvojno ekipo, ki je nastala v hiši, pa so se v merilu evropskih tiskovnih agencij in nasploh medijskih družb v državi povzpeli med najbolj agilne. "Slednje ne nazadnje dokazuje sodelovanje v več uspešnih mednarodnih projektih in letošnja uvrstitev njenega projekta med odlične evropske inovacije." Letos so ob zahtevnih razmerah zaradi epidemije z velikim angažmajem svojih zaposlenih in sodelavcev povečali število vesti v vseh svojih servisih, pripravili bistveno več vsebin, odprtih za splošno javnost, in nasploh odigrali pomembno vlogo obveščanja, zlasti v boju z epidemijo, so spomnili in dodali: "Zato pozivamo Ukom, naj preneha z dejanji, ki ogrožajo nemoteno delovanje STA."