Na javni razpravi o strategiji dolgožive družbe se je vnela tudi razprava o fleksibilizaciji trga dela in posledicah, ki jih prinaša za starostnike. Foto: Pixabay
Na javni razpravi o strategiji dolgožive družbe se je vnela tudi razprava o fleksibilizaciji trga dela in posledicah, ki jih prinaša za starostnike. Foto: Pixabay
Miro Cerar

V družbi mora vsak najti svoje mesto, je poudaril predsednik vlade na današnji javni razpravi, ki so jo pripravili ministrstvo za delo, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj ter kabinet predsednika vlade. Po njegovih besedah bi se morali zavedati, da so starejši še vedno pomemben gradnik družbe. Vsak dan znova je zato treba po njegovih besedah razvijati medgeneracijsko sodelovanje.

Strategija dolgožive družbe po njegovem opozorilu ne bo smela ostati le na papirju, ampak jo bo treba živeti in "vtisniti vase" ter jo z besedami in dejanji vedno znova dograjevati. "Če hočemo ohranjati dolgoživo družbo, moramo preseči konvencionalne vzorce razmišljanja," je poudaril Cerar in dodal, da se bo zavzel, da bodo na vladi pripravili konkretne akcijske cilje z roki.

Iskra opozarja na študentsko delo
Navzoči v razpravi z različnih področij so podali več pripomb in predlogov. Tako so denimo v študentskem društvu Iskra opozorili na težave v terciarnem izobraževanju zaradi neustrezne politike študentskega dela. Pozvali so k spremembam tega področja. Ministrica za delo Anja Kopač Mrak se je strinjala, da bi bilo smiselno preveriti uresničevanje določb zakona, ki govorijo o začasnosti in občasnosti študentskega dela. To torej pomeni, da ne gre za dolgoročnejše zaposlitve.

Zagotovila je, da skupaj z deležniki že iščejo rešitve, s katerimi se bo večina strinjala. Opozorila pa je, da se je obseg študentskega dela po zadnjih zakonskih spremembah zmanjšal v primerjavi s stanjem pred krizo, kar kažejo tudi podatki o dohodkih iz študentskega dela.

Fleksibilno delo izključuje varno starost
Po opozorilu predstojnice Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje Ane Krajnc je zelo pomembno vseživljenjsko delo, kar pa ne pomeni vseživljenjskih služb. "Zaljubljenost v zaposlitev je treba spremeniti in vzpostaviti novo paradigmo fleksibilnega dela. Tako bi imeli tudi starejši večje možnosti za delo," je menila.

Anka Tominšek iz Zveze društev upokojencev Slovenije je podvomila o tem, da se lahko 80-letnik izobražuje tako kot mlad človek. Treba je pojasniti razlike v izobraževanju med različnimi generacijami, sicer bo prišlo do nesporazumov, je poudarila. Zagovornike fleksibilnega dela pa je opozorila, da takšno delo ne bo prineslo varne starosti. V osnutku pa pogreša prizadevanja za zajezitev izseljevanja mladih izobražencev.

Mehanizmi za privabljanje mladih nazaj
Kroženja možganov ne bo mogoče preprečiti, se je odzvala ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič. Pač pa so na ministrstvu po njenih besedah vzpostavili več mehanizmov, ki bi mlade vsaj za krajše obdobje privabili nazaj v domovino.

Osnutek po besedah ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc kaže smer razvoja družbe tudi na področju zdravstva. Dokument bo podlaga za zagotavljanje pogojev za zdravo in dejavno staranje, je pojasnila. Spomnila je na zakone, ki so že bili sprejeti v tej smeri, tako denimo tobačni zakon in zakon o lekarniški dejavnosti. Vlada je potrdila tudi predlog novele zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju ter danes še zakon o pacientovih pravicah.