Za Tednik so o težkih delovnih razmerah spregovorili trije zaposleni – delavec iz BiH-a, 21-letna študentka in mati samohranilka.

Trg dela je najbolj krut prav do mladih žensk, poudarja tudi Nika Kovač, direktorica Inštituta 8. marec. Foto: BoBo
Trg dela je najbolj krut prav do mladih žensk, poudarja tudi Nika Kovač, direktorica Inštituta 8. marec. Foto: BoBo

"Med odmorom za kosilo sem nesrečno padla in na urgenci dobila mavec na roki. Ker je bila nedelja, dan, ko lahko največ zaslužiš, mi ni preostalo drugega, kot da grem s polomljeno roko nazaj na delovno mesto še za osem ur, do 23.00. Bolniške nisem vzela, če sem hotela nahraniti otroka," pripoveduje mati samohranilka, ki je v trgovini delala prek s. p.-ja, ostati pa želi anonimna. To pa ni bila edina izkušnja izkoriščanja, ki jo je doživela. Naslednji delodajalec je, ko ob koncu tedna ni mogla priti v službo, zamenjal ključavnico v pisarni in jo na Zavodu za zdravstveno zavarovanje odjavil od zavarovanja.

O spolnem nadlegovanju na delovnem mestu pripoveduje 21-letna študentka med delom v fitnescentru. "Moj nadrejeni me je spraševal, ali imam nohte nalakirane, ali sem spodaj urejena. Na začetku sem to ignorirala, vzela sem kot šalo, potem pa me je poklical v pisarno in me direktno vprašal, ali si želim f**** z njim." Odklonila ga je, o spolnem nadlegovanju pa takrat ni povedala nikomur, saj je imela rada svoje delo.

Ker ob koncu tedna nisem mogla delati, je v ponedeljek moj nadrejeni zamenjal ključavnico v pisarni in me odjavil od zdravstvenega zavarovanja.

Mati samohranilka

Elmir Čerimović iz Bosne in Hercegovine je zaradi kršitev delovne zakonodaje prijavil nekdanjega delodajalca – v podjetju, ki se ukvarja s prezračevanjem, je bil devet mesecev zaposlen kot monter strojnih instalacij. "Najprej sem bil na črno zaposlen, delal sem sobote, nedelje in praznike, tudi po 16 ur na dan, mesečno sem opravil celo 270 ur, za direktorja sem menjal gume na njegovem avtomobilu," je le nekaj kršitev, ki jih je naštel Elmir.

Še več podobnih izpovedi tujih delavcev, študentov, prekarnih in agencijskih delavcev, ki se na trgu dela srečujejo z neznosnimi razmerami, šikaniranjem, nizkimi in nerednimi plačili ter kršitvami temeljnih pravic delavcev že od novembra lani objavlja projekt na Instagramu Delozlom. Pred kratkim so se povezali z Inštitutom 8. marec in predstavili peticijo Po jamru je čas za upor, proti izkoriščanju na delovnem mestu, podpise zbirajo do 1. maja.

Med drugim zahtevajo izobraževanje o delavskih pravicah v šolskem programu, prepoved poslovanja javnemu sektorju s podjetji, ki zamujajo z izplačili honorarjev, okrepitev inšpektorata za delo, obvezni 12-urni počitek med dvema delovnima dnevoma za študente ter dodatek na nočno in nedeljsko delo za študentsko delo.

Da delovno okolje v Sloveniji ni zdravo, poudarja Goran Lukić iz Delavske svetovalnice. Obenem opozarja, da se znova izpostavljajo zgolj številke, ne pa vzrokov. Med delavci zaznava vse več izčrpanosti in izgorelosti. "Ta meja, ko gre delavec prek svoje izčrpanosti, se zvišuje, dela po 12 ur, 14 ur. Kje je meja, mislim, da smo blizu tega, da bo počilo."

Delavske pravice le še na papirju?

Po podatkih Inšpektorata za delo se je število kršitev delovnih razmerij v 10 letih skoraj podvojilo – leta 2011 so našteli nekaj manj kot šest tisoč kršitev delovnih razmerij, lani že skoraj 11 tisoč. Medtem je število inšpekcijskih nadzorov močno upadlo – s skoraj 11 tisoč leta 2013 na 6800 predlani. Najmanj nadzorov so opravili v času Cerarjeve vlade, to je bilo med letoma 2015 in 2018, ko je bilo kršitev največ.

Alenka Fritz Kolbe z Inšpektorata ugotavlja, da je "največji delež kršitev na področju plačila za delo, kar polovica ugotovljenih nadzorov pa na področju delovnih razmerij. Na drugem mestu so kršitve v zvezi z delovnim časom, odmori in počitki delavcev." Največ kršitev je s področja gradbeništva, trgovine in gostinstva.

Poklical me je v pisarno in me direktno vprašal, ali si želim f**** z njim.

21-letna študentka na študentskem delu v fitnescentru

Le redki primeri kršitev dobijo epilog na sodišču. Tožilstvo je v zadnjih petih letih prejelo več kot 7700 ovadb zaradi kršenja temeljnih pravic delavcev, 31 delodajalcev je dobilo denarno kazen, 577 pogojno, le 74 jih je bilo obsojenih na zaporno kazen, torej manj kot odstotek. Inšpektorat za delo je lani od skoraj 11 tisoč ugotovljenih kršitev le 39 primerov prijavil policiji.

Tudi zagovornik načela enakosti Miha Lobnik zaznava, da "smo družba, ki ne upošteva določil iz zakonodaje. Ogromno je primerov, kjer se predvsem ženske sprašujejo o načrtovanju družine, otrocih, kjer to vprašanje po zakonu sploh ne bi smelo biti postavljeno, še manj pa relevantno. To je eden od izzivov, s katerim se delodajalci morajo soočati." Pred kratkim so izdali brošuro Recimo ne diskriminaciji nosečnic in staršev na delovnem mestu, na začetku meseca pa so posebno opozorilo izrekli Zavodu za zaposlovanje, ker je na svoji spletni strani objavil oglas, v katerem so v zobozdravstvenem centru Tredent iskali zobno asistentko, ki "ima že svoje otroke, starejše od treh let, oziroma v načrtu nima porodniškega dopusta naslednji dve ali tri leta". Delodajalec je oglas po opozorilu umaknil.

"Zelo ste simpatični, ampak potrebujemo osebo, ki nam ne bo ušla na porodniško"

Da je trg dela najbolj krut prav do mladih žensk, poudarja tudi Nika Kovač, direktorica Inštituta 8. marec, ki posebej izpostavlja nedavno razkrito stran na Facebooku z naslovom "Kira dela na smeni" s 4500 člani, ki so skrivaj fotografirali natakarice in jih ocenjevali. "Potem ko se je skupina izbrisala, so odprli novo, kjer so posebej zapisali, da naj bi se natakarice s tem strinjale, ker vedo, da bodo dvignile promet. Torej, te podplačane delavke so z zavedanjem, da bodo delale boljše, dobile napitnino, še pristale na to, da se slikajo prostovoljno in na to, da podprejo naslajanje moških in delodajalca, da jih izkorišča," je še kritična.