"Sem rekla, če mi lahko zvišajo honorar po enem letu, ker ne pridem čez mesec." – In? "Nič, fuknili so me iz službe."

"Kar se da hitro sem vam želela sporočiti, da se nismo odločili za nadaljevanje našega sodelovanja. Želim vam uspešno iskanje naprej in veliko sreče pri izbiri. Ste zelo simpatična in prijazna punca in hvala za zanimanje, vendar na tem delovnem mestu potrebujemo osebo, ki nam ne bo 'ušla' na kakšno porodniško čez dve leti."

Kratka izmenjava sporočil plastično prikazuje stanje na trgu dela. Sporočila najdemo na Instagramu pod profilom Delozlom, ki (ne)hote razkriva odnose med delodajalci in zaposlenimi, ki so v največkrat študenti ali prekarni delavci.

V korespondencah z delodajalci in v komentarjih pod objavami lahko beremo, kako delodajalci brez sramu priznavajo, da ne bodo plačali uvajanja, in od kandidatov pričakujejo, da naj bodo veseli, da sploh lahko delajo, četudi je delo mizerno plačano, je poudarila Maja Koražija na tiskovni konferenci Inštituta 8. marec.

V dveh mesecih so avtorji profila Delozlom, ki želijo ostati anonimni, zaznali, da ne združujejo le posameznikov, ki so imeli slab dan v službi, temveč gre za primere, ki dokazujejo sistematično in normalizirano izkoriščanje delovne sile. V dveh mesecih se je na Delozlomu nabralo več kot 200 sporočil, ki dajejo dober vpogled v trenutno stanje na trgu dela in bi zahtevali sistemske rešitve.

Sporno nadlegovanje na delovnem mestu

"Šef na študentskem delu me je prijel za zadnjico, kot da je to nekaj najbolj normalnega na svetu. Močno začuden je bil, ko sem rekla, da si tega ne dovolim in da imam fanta, koža pa me je pekla od gnusa. Še sem delala tam in nikoli ni ponovil ničesar takšnega, rekel je le, da sem prva, ki se je uprla. Povedala nisem nikomur, čez leta možu."

Na drugi strani kampanja #jaztudi že dve leti zbira pričevanja spolnega nadlegovanja in nasilja v Sloveniji. Na spletni strani www.jaztudi.si je namreč mogoče anonimno spregovoriti o svoji zgodbi. Med 160 izpovedmi se je nabralo kar 15 odstotkov takih, ki pričajo o spolnem nadlegovanju ali nasilju na delovnem mestu. "Ko smo na Instagramu opazili Delozlom, smo hitro spoznali, da prihaja do zelo očitnih presekov med kampanjo #jaztudi in med vsebino Delozloma," je pojasnila Petra Meterc iz Inštituta 8. marec.

"Katera dela na smeni?"

Nedavno je na Facebooku veliko pozornosti požela skupina Katera dela na smeni?, ki je imela 4500 članov. "Namen skupine je bil objavljati fotografije natakaric, ki jih gostje na skrivaj slikajo, nato pa jih ocenjujejo in rangirajo glede na njihov videz. Kljub temu da je administrator v nedeljo skupino umaknil, se je pojavila nova skupina," opozarja Kovač. Hudo seksističen opis skupine je razviden na spodnji fotografiji.

Kršenje delavskih in ženskih pravic torej žal pogosto najde skupno točko. "Od tega, da ženske na razgovorih sprašujejo, ali načrtujejo družino, do tega, da nekateri oglasi sistematično iščejo ženske npr. za natakarice. Pogosto gre za poklice, ki so prekarizirani in temeljijo na tem, da je ženska objektificirana. Obenem pa statistični podatki kažejo, da je revščina med tistimi, ki imajo odprte s. p.-je, bolj prisotna med ženskami. Spol torej vpliva na zaposlovanje in delovanje med zaposlitvijo," je prepričana Nika Kovač z Inštituta 8. marec

Na vprašanje, ali so se razmere na trgu dela v odnosu do žensk v zadnjih desetletjih vseeno kaj izboljšale, odgovarja: "S porastom prekarnih zaposlitev in samozaposlitev se kršenje delavskih pravic veča. Pogosto zapademo tudi v zanko, ko trdimo, da ima Slovenija zelo dobro urejen npr. sistem porodniške. Pri čemer pa pozabljamo, kaj se dogaja z ženskami, ki so prekarke in nimajo redne zaposlitve."

Pravice za samozaposlene in študentske delavce

Delozlom in Inštitut 8. marec sta sprožila skupno peticijo, v kateri predlagata, naj država preneha subvencionirati in vključevati v javna naročila tista podjetja, ki zamujajo s plačevanjem delavcev na s. p.-jih in študentskih delavcev. "Druga stvar, ki jo zahtevamo, je, da se začne regulacija študentske zaposlitve. V Sloveniji obstajajo podjetja, v katerih delajo večinoma študenti, zato zahtevamo, da se omeji količina študentskega dela na posamezno podjetje. Prepričani smo, da bi to pripeljalo do več rednih zaposlitev in manj prikritih delovnih razmerij," je pojasnila Nika Kovač.

Edi Klobučar pa je med zahtevami poudaril tudi pravico do 12-urnega počitka med dvema delovnima dnevoma za študentske delavce, ki ga sicer za redno zaposlene zagotavlja zakon o delovnih razmerjih. Prav tako zahtevajo dodatek za nočno in nedeljsko delo za študente. "Praksa kaže, da so ravno študenti pogosto primorani delati ponoči in ob nedeljah, saj pri redno zaposlenih to regulira zakon, pri študentskem delu pa to ni regulirano," je poudaril Klobučar in med zahtevami opozoril še na prepoved brezplačnih pripravništev.

Na Inštitutu 8. marec predlagajo tudi vključitev izobraževanja o delavskih pravicah v šolski kurikulum, saj opažajo, da se zelo malo delavcev zaveda svojih pravic in zaradi njihovega nepoznavanja lažje privolijo v izkoriščanja. "Osnovnošolski predmet državljanska vzgoja in etika, ki naj bi bil namenjen, da se spoznava ureditev države, bi lahko predstavljal sistemska rešitev," je dejala Mojca Lukan. Opozorila je tudi na to, da se v javnosti pogosto govori o povezovanju med šolami in trgom dela, pri čemer pa se nikoli ne omenijo pravice delavcev. Zakaj torej izobraževanje ne bi bilo namenjeno ne le učinkovitemu nastopu na trgu dela, ampak tudi ozaveščanju o pravicah, ki nam z vstopom na ta trg pripadajo?