Če direktor pomočniku naloži (odredi) nadurno delo, ga ta mora opraviti, sicer huje krši svoje obveznosti iz delovnega razmerja, zaradi česar bi mu delodajalec lahko neutemeljeno izredno odpovedal pogodbo o zaposlitvi, pravi Zlata Štiblar Kisić. Foto: BoBo
Če direktor pomočniku naloži (odredi) nadurno delo, ga ta mora opraviti, sicer huje krši svoje obveznosti iz delovnega razmerja, zaradi česar bi mu delodajalec lahko neutemeljeno izredno odpovedal pogodbo o zaposlitvi, pravi Zlata Štiblar Kisić. Foto: BoBo

Inšpektorat za javni sektor je ugotovil, da je Štiblar Kisićeva, ko je bila še pomočnica za pravne zadeve prejšnjega generalnega direktorja Onkološkega inštituta (OI) Janeza Remškarja, prejela skoraj 6.000 evrov bruto dodatka za nadure in skoraj 150 evrov bruto za delo v manj ugodnem delovnem času. Po ugotovitvah inšpektorata so bili dodatki izplačani nepravilno, saj pomočniki direktorjev do njih niso upravičeni.

"To pomeni, da je bila odredba za nadurno delo, ki jo je podpisal in s tem nadurno delo odredil Janez Remškar, brez pravne podlage, za kar pa je odgovoren takratni direktor," poudarjajo na OI-ju. A bo vse nadure, ki so bile opravljene in izplačane, v celoti vrnila, poudarja Štiblar Kisičeva, ki ob tem napoveduje, da bo zaradi nepravilnega tolmačenja v odločbi sprožila upravni spor in na ustavnem sodišču zahtevala presojo, "saj je zadevna zakonodaja na tem področju nejasna in se različno razlaga in uporablja".

Neenakopravna ureditev
"Ureditev, v kateri pomočniki direktorjev niso upravičeni do plačila za odrejeno in plačano nadurno delo, javni uslužbenci na vseh preostalih delovnih mestih pa so, neupravičeno diskriminira delavce, zaposlene na delovnem mestu pomočnika direktorja,"
je prepričana.

Direktorji niso upravičeni do plačila nadur, ker sami razporejajo svoje delo in organizacijsko nimajo nadrejenega. Če hočejo nadurno delo opravljati, pa potrebujejo soglasje ministrstva, kot nadrejenega organa, ki jim takšno delo lahko odobri. Pomočniki direktorjev pa morajo upoštevati navodila svojega predstojnika in so v neenakopravnem položaju, svoje argumente pojasnjuje Štiblar Kisićeva.

Štiblar Kisićeva sicer še vedno čaka, ali bo vlada dala soglasje k njenemu imenovanju za generalno direktorico OI. Svet zavoda jo je izmed prijavljenih kandidatov za to funkcijo izbral 7. januarja letos.