Foto: Pixabay
Foto: Pixabay

Predlog vladnega zakona o nacionalnem demografskem skladu, ki določa, da bi Nacionalni demografski sklad nastal s preoblikovanjem Slovenskega državnega holdinga in prevzel upravljanje skoraj vseh državnih naložb, je trenutno v drugi obravnavi v DZ-ju.

Pred sprejetjem zakona mora DZ glasovati o pobudi štirih strank, kar bo postopek zamaknilo za mesec dni. Če bo njihov predlog uspešen, za kar potrebujejo navadno večino, pa ga bo zamaknil do odločanja o predlogu zakona na posvetovalnem referendumu, sta na novinarski konferenci povedala koordinator Levice Luka Mesec in predsednica SAB-a Alenka Bratušek.

Štiri stranke vladnemu predlogu nasprotujejo, ker vlada po Meščevih besedah sklada ne ustanavlja zato, da bi rešila financiranje pokojnin, temveč da bi "dobila neomejeno moč kadrovanja v državnih podjetjih, da bi lahko vstopala v še preostale segmente državnega premoženja in sprostila varovalke proti privatizaciji".

"Na posvetovalni referendum želimo iti zato, ker o predlogu ni bila opravljena nobena resna javna razprava," je poudaril Mesec. "Posvetovalni referendum ima cilj, da ljudi vprašamo, ali se strinjajo z nadaljnjim plenjenjem, kajti tisti, ki bi morali zagovarjati upokojence, so tiho," je dodal predsednik LMŠ-ja Marjan Šarec.

Predsednica SD-ja Tanja Fajon se je strinjala, da je vprašanje, kot je pokojninska varnost prihodnjih generacij, tako pomembno, da morajo nanj odgovoriti ljudje. Vlada po njenem mnenju dokazuje, da ne zna voditi razvojnega dialoga. "Referendum je tako priložnost za iskreno partnerstvo z ljudmi," je menila.

Opozicija: Gre za nadzor nad državnim premoženjem, rešitve za pokojnine ne bo

Spomnila je na opozicijski predlog o ustanovitvi demografskega sklada, ki po njenih besedah zagotavlja dodatna sredstva za pokojninsko blagajno in to, da ključno premoženje ostane v lasti države. "Dejstvo je, da ne sedanji ne bodoči upokojenci od vladnega demografskega sklada ne bodo imeli nič," je poudarila Bratuškova in pozvala tiste, "ki jim je mar za upokojence", naj glasujejo proti vladnemu predlogu.

Kot je povzela, jih v SAB-u moti, da se bodo sredstva sklada po vladnem predlogu lahko porabljala za veliko drugih namenov, ne le za pokojnine, da se sredstva nekaj časa ne bodo nalagala ter da se bo vse državno premoženje v enem zamahu preneslo na sklad in se bo lahko z enim zamahom privatiziralo.

Pred plenjenjem državnega premoženja so posvarili vsi štirje govorci. "Za SDS in vlado Janeza Janše je ideologija krinka za plenjenje po državnih podjetjih in po vsem, kar bi lahko prineslo dobičke. Vladni predlog gre točno v to smer," je menil Šarec.

8,6 milijarde evrov premoženja

"Približno 8,6 milijarde evrov premoženja, koliko ga je še ostalo po letih divjih privatizacij, bo postalo plen vsakokratne vlade. Izključeni bodo vsi, ki imajo interes, da gre podjetju čim bolje, to so delavci, predstavniki javnega sektorja, upokojenci," je posvaril Mesec.

Po njegovem mnenju je premier Janša, ki vlada tretjič, "vsakič pokazal, da mu politična oblast ni dovolj, temveč da hoče imeti ekonomsko moč in moč nad mediji. Mercator je prodal v zameno za vpliv na časopis Delo, vedno je pred razvojni potencial države postavil svoj interes po oblasti".

Mesec je povzel, da vladni predlog določa, da bo nadzorni svet sklada postavila vladajoča večina, predstavnika upokojencev in mladih bosta zraven "za okras". Sklad bo imel moč nad kadrovanjem v vseh podjetjih, kjer ima država večino, tudi denimo v Slovenski tiskovni agenciji in Modri zavarovalnici.

"Demografski sklad mora biti del širše, celovite pokojninske reforme, ki bo zagotavljala vzdržnost pokojninskega sistema. Predlog je bil pripravljen brez javne razprave. Temu se moramo upreti z vsemi silami in v opoziciji bomo uporabili vsa sredstva, ki so na voljo," je napovedal Šarec.

Kakšen bo demografski sklad