Raziskava je pokazala, da se učenci, ki bolj doživljajo stres, od preostalih razlikujejo tudi po ambicijah glede končne stopnje izobrazbe. Foto: Pixabay

"Trenutno smo v pripravi bele knjige šolstva, zato so nam pomembni vsi podatki, saj želimo, da so prihodnje politike oblikovane na raziskavah, ki so metodološko ustrezne," je ob predstavitvi izidov raziskave o doživljanju in znakih stresa v osnovnih šolah poudaril minister za šolstvo Jernej Pikalo in dodal, da gre pri stresu za kompleksno problematiko.

Direktor zavoda za šolstvo Vinko Logaj je ob tem poudaril, da sodobna pedagoška paradigma vse bolj v ospredje daje učenca. V sodobnih smernicah je zato pomembno tudi, kakšno povratno informacijo prejme pedagog od učencev. Tej paradigmi sledijo tudi na zavodu za šolstvo, zato je tudi raziskava nastala zato, da bi izboljšali življenje v šoli. "Gre za prvo stopnjo teh raziskav, naslednje bodo namenjene evalvaciji učnih načrtov za vse predmete. Menimo, da bi s temi raziskavami in podatki lahko povečali kakovost šolskega sistema."

Več stresa v 8. kot v 6. razredu
Raziskavo sta opravila Tanja Rupnik Vec in Branko Slivar, v njej pa je sodelovalo 9.316 učencev iz 269 osnovnih šol. Med njimi je bilo 4.055 fantov in 4.261 deklet oziroma 4.293 šestošolcev in 3.798 osmošolcev. Rupnikova je ob tem poudarila, da so stres v raziskavi opredelili kot sklop odzivov posameznika na zunanje dejavnike. Tako so v raziskavi ugotavljali, kako močno učenci 6. in 8. razredov doživljajo stres in kako pogosto menijo, da so izpostavljeni stresorjem. Pri posameznikih pa so se osredotočili tudi na dejavnik pričakovanja staršev in značilnosti posameznega učenca.

Izidi so pokazali, da so učenci glede ocene doživljanja stresa pod pričakovanimi vrednostmi. Nekoliko večji delež pri doživljanju stresa so zaznali pri dečkih glede na deklice, so pa precej bolj pod stresom učenci 8. razreda kot učenci 6., saj se pozna približevanje koncu osnovnega šolanja, je poudarila Vec Rupnikova.

"Odnosi v šolah so dobri"
Niso pa učenci kot stresorje označili odnosov z učitelji oziroma z vrstniki. "Z gotovostjo lahko trdimo, da so odnosi v šoli dobri in ne povzročajo stresa, kot tudi ne pričakovanja staršev. Sta pa vir stresa pouk in delo za šolo," poudarja Vec Rupnikova. V raziskavi je namreč 64 odstotkov otrok odgovorilo, da jih obremenjuje ocenjevanje, nadpovprečno je bilo kot obremenitev izpostavljeno tudi veliko število predmetov.

Tudi pri pogostosti stresorjev niso bile lastnosti pouka nadpovprečno izpostavljene kot stresorji. So pa najpogosteje izpostavljene značilnosti pouka, pri čemer so se pojavljali odgovori učencev, da je pouk dolgočasen ali pa snov nezanimiva.

Pri deklicah več psihosomatskih znakov stresa
V drugem delu raziskave so se ukvarjali s posledicami izpostavljenosti stresu. Slivar je ob tem dejal, da je bil povprečen rezultat pogostosti izpostavljanja stresorjem nižji od pričakovanega, se pa pogosto znaki stresa pojavljajo pri učencih 8. razreda. "Te znake stresa smo potem pogledali z vidika psihosomatskih znakov, kot so nespečnost, utrujenost in podobno, ter z vidika negativnih vedenjskih oblik, kot so neopravičeni izostanki in podobno," je poudaril Slivar in dodal, da se kažejo nekatere razlike med posameznimi kategorijami.

Pri deklicah se kaže večja pojavnost psihosomatskih znakov, povečujejo pa se s starostjo, saj jih v osmem razredu več kot v šestem. Najpogostejši psihosomatski znaki so utrujenost in nezmožnost koncentracije. Analizirali so tudi razlike med tistimi, ki so izrazili, da so močno obremenjeni, in tistimi, ki so izrazili, da so manj obremenjeni. V obeh kategorijah se je sicer znašlo okoli 17 odstotkov učencev, vključenih v raziskavo.

Bolj obremenjeni imajo več težav v odnosih
Nadpovprečno obremenjeni imajo tudi več težav v odnosih z učitelji in tudi sošolci. Pri njih pa se, tako Slivar pogosteje kaže utrujenost, napetost, nezmožnost osredotočenja, glavoboli. Prav tako pa so močno obremenjeni učenci bolj prepričani o tem, da je uspeh povezan z zunanjimi dejavniki, kot je všečnost učitelju ali sreča. Prav tako so prepričani, da je pamet prirojena. "Skratka gre za neki del pogledov, na katerega lahko vpliva tudi učitelj. Če učence vključuje v načrtovanje dela in aktivno v pouk, lahko razvija prepričanje, da je učenec sam odgovoren za svoj uspeh."

Prav tako so učenci, ki so izrazili višjo obremenjenost, izrazili nižje ambicije glede zaključka šolanja oziroma so se najpogosteje zadovoljili z zaključkom osnovne šole. So pa med njimi tudi tisti, ki mislijo, da njihovi starši pričakujejo višje cilje. Celotna raziskava z vsemi izračuni in interpretacijami pa bo na voljo junija.

Nekatere rešitve že na voljo, a se ne uporabljajo
Slivar je povzel, da stres v šoli je prisoten, ni pa z vidika stresa naša šola nadpovprečno obremenjujoča. Rupnikova pa je dodala, da je raziskovalce presenetilo to, da dečki bolj stresno doživljajo šolo od deklic, kar ni skladno z mednarodnimi raziskavami. Kot eno od mogočih interpretacij je navedla tudi, da naša kultura pri dečkih bolj dopušča divje vedenje, ki pa v šoli ni primerno, kar je tudi možnost vira stresa.

Težava prevelikega števila predmetov dnevno je po mnenju Rupnikove rešljiva z zakonsko možnostjo fleksibilnega urnika, kjer bi se urnik prilagajal na tak način, da je v določenem obdobju manj predmetov naenkrat, a ga šole v praksi ne uporabljajo. Tudi Pikalo je prepričan, da bi se nekatere rešitve lahko reševale hitreje in da mora bela knjiga obravnavati tudi vprašanje, zakaj se šole ne posegajo po rešitvah, ki so že na voljo.

So šolarji res preobremenjeni