V. d. generalnega direktorja RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough se je na novinarski konferenci v torek na besede vodje poslanske skupine Svobode Boruta Sajovica, da "nezakonito in nekompetentno nastavljeno vodstvo RTV Slovenija s pomočjo in ob sodelovanju programskih svetnikov pelje javni zavod v bankrot in propad po grškem scenariju", odzval z zagotovilom, da zavodu za zdaj ne grozita niti stečaj niti grški scenarij. Po njihovih navedbah so imeli dan po izplačilu plač zaposlenim na zavodu, v torek, na računu še vedno tri milijone evrov.

Svet delavcev je vodstvo medtem že ob osnutku letnega poročila zavoda za lani opozarjal, da je besedilo problematično. Predvsem so bili kritični do tega, da je vodstvo v osnutku izkazovalo več kot 7,4 milijona evrov izgube iz poslovanja, že dva meseca pozneje pa je bilo zabeleženih 50.000 evrov plusa. "Glede na to je bilo povsem na mestu, da smo se vprašali, kaj se je spremenilo v tem vmesnem obdobju," je dejal predsednik sveta delavcev Robert Pajek.

Sorodna novica Vodstvo RTV Slovenija s tožbo od vlade zahteva povrnitev višjih stroškov dela

Iz poročila za lani, objavljenega na spletni strani zavoda, izhaja, da so celotni prihodki lani znašali 137,9 milijona evrov, celotni odhodki pa 137,8 milijona evrov. Presežek prihodkov nad odhodki je tako znašal malenkost več kot 96.000 evrov. Kot je dodal Pajek, je bilo spornih kar nekaj podatkov in postopkov. Sprememba računovodskega pravilnika in njena uveljavitev za nazaj niti po mnenju pravne službe ministrstva za kulturo nista bili skladni s prvim odstavkom 155. člena ustave, po katerem zakoni, drugi predpisi in splošni akti ne morejo učinkovati za nazaj. "S kreativnim računovodstvom in nenadno odločitvijo, da bomo vseeno gradili nadomestni objekt na ulici Komenskega 5, pri čemer vsi vemo, da se to v letu 2023 ne bo zgodilo, je vodstvo kreativno izboljšalo rezultat," je opozoril.

Poleg tega je bila v predlogu finančnega načrta za leto 2023 načrtovana prodaja delnic Eutelsat, pri čemer je bila ena delnica ovrednotena na približno devet evrov. Opozorila sveta delavcev pa so šla že tedaj v smer, da delnica ne dosega te vrednosti. "Na koncu se je izkazalo, da so bile prodane po približno šest evrov, kar je dodatno zmanjšalo prihodke," obžaluje Pajek.

Merjenje programskih vsebin, tehnološki presežki in "divje zaposlovanje"

Svet delavcev prav tako vseskozi opominja na vprašanje velikega javnega razpisa za merjenje programskih vsebin za petletno obdobje v vrednosti dobrih sedem milijonov evrov. Ker se bo zdajšnja pogodba z izvajalcem AGB Nielsen iztekla šele decembra 2024, po njihovem mnenju to ni tekoči posel in zato ni razlogov za hitenje. Z novelo zakona o RTV Slovenija, ki je začela veljati decembra, so namreč generalni direktor zavoda Andrej Grah Whatmough, direktor Televizije Slovenija Uroš Urbanija in direktor Radia Slovenija Mirko Štular postali vršilci dolžnosti, ki lahko opravljajo le tekoče posle.

Pajek je spomnil, da je imela tudi strokovna služba, pristojna za to področje, veliko strokovnih zadržkov glede potrebe po novem sistemu. Svet delavcev se je zato znova obrnil na ministrstvo za kulturo, ki je v svojem pravnem mnenju zapisalo, da to ne spada pod tekoči posel. Vendar je nadzorni svet zavoda kljub temu prižgal zeleno luč temu razpisu.

Pajek ne nazadnje opaža, da se bo ugotavljanje tehnoloških presežkov očitno nadaljevalo, čeprav ne gre za tekoče posle. Visoke odpravnine zaradi odhodov tehnoloških presežkov z zavoda bodo še bolj poglobile finančne težave, kadrovska podhranjenost določenih služb pa bo še večja, je posvaril. Zaposleni, ki želi zapustiti zavod kot tehnološki presežek, mora izpolnjevati samo pogoj, da mu do izpolnitve zahtevane pokojninske dobe za starostno upokojitev manjkata manj kot dve leti. Zaradi tega svet delavcev trdi, da gre za fiktivne tehnološke presežke, ki so v nasprotju z veljavno zakonodajo.

"A po drugi strani se je v zadnjem letu na zavodu dogajala tudi divja zaposlitev," je poudaril Pajek. Ta je po njegovem pojasnilu razlog, da je veliko ukrepov za znižanje odhodkov prineslo precej manj finančnih koristi, kot jih je vodstvo dejansko prikazovalo.