Foto: MMC RTV SLO/Luka Lukič
Foto: MMC RTV SLO/Luka Lukič

O poteku pogajanj o prenovi plačnega sistema in odpravi nesorazmerij v osnovnih plačah zaposlenih v javnem sektorju je glavni odbor Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) razpravljal na izredni seji. Kot je po seji povedala predsednica odbora Marjana Kolar, Sviz kategorično zavrača predlog vlade, ker ne odpravlja plačnih nesorazmerij, ampak jih ohranja in prenaša v nov plačni sistem. Na delovnih mestih s strokovnimi nazivi v vzgoji in izobraževanju ter kulturi pa obstoječa nesorazmerja celo povečuje.

V sindikatu opozarjajo, da predlog pomeni radikalno razvrednotenje strokovnih nazivov, da se z njim tem jemlje smisel oz. se jih v resnici ukinja. Pridobitev višjega strokovnega naziva namreč zmanjša celo na en sam plačni razred, je navedla Kolar. Prav tako je po njenih besedah za Sviz nesprejemljiv vladni predlog o znižanju vrednosti drugih strokovnih delovnih mest v odnosu do učitelja začetnika – svetovalnih delavcev, knjižničarjev, organizatorjev in drugih strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju. Vse to bo namreč negativno vplivalo na kakovost pedagoških procesov, ocenjuje glavni odbor sindikata. Poudarja tudi, da vladni predlog povečuje razlike med raziskovalci in raziskovalkami ter visokošolskimi učitelji na eni strani ter zdravniki na drugi.

Kolar je pojasnila, da Sviz vztraja pri uskladitvi plač z aktualno inflacijo za vse zaposlene v javnem sektorju že v letu 2024, kar je po njenih besedah še posebej pomembno za zaposlene v plačni skupini J. Vladni predlog, da bi se uskladitev vrednosti plačnih razredov z inflacijo izvedla šele s 1. januarjem 2028, pa je zanje nesprejemljiv. Zavračajo tudi vladni predlog znižanja števila dni letnega dopusta.

Sicer pa predlagajo, da se za delovna mesta z izhodiščnim plačnim razredom do vključno 30. plačnega razreda prevedba na novo plačno lestvico izvede s 1. januarjem 2024 in se hkrati izplača vsaj polovica predvidenega zvišanja plač. Druga polovica pa se nato izplača najpozneje 1. januarja 2025.

"Odnos vlade do zaposlenih v vzgoji, izobraževanju, kulturi, visokem šolstvu je enostavno nesprejemljiv. Sviz že dolgo opozarja, da je šolstvo v krizi, da ni strokovnega kadra, da ni delavcev v kuhinji in še marsikje. In kaj dela vlada? S svojim odnosom kaže, kako malo ji je mar za šolstvo, ki je steber družbe. Zato bomo kaj več povedali na protestnem shodu, ki je predviden za 25. oktober ob 14. uri pred vlado," je napovedala Kolar.

"Pripravljeni smo na boj in ga bomo tudi izvedli, kajti ne ostane nam nič drugega, če želimo ohraniti v tej državi kakovostno javno šolstvo, kakovostno kulturo, zlasti njen institucionalni del, in odlično znanost, kjer Slovenija v nekaterih nišah pravzaprav dosega vrhunske rezultate," pa je poudaril glavni tajnik sindikata Branimir Štrukelj.

V Svizu ob tem resorna ministra Darja Feldo in Asto Vrečko javno sprašujejo, ali se s predlogom in radikalnim posegom v sistem strokovnega napredovanja strinjata ali mu nasprotujeta. Štrukelj ob tem napoveduje, da bodo vztrajali pri javnem pojasnilu ministra in ministrice, pričakujejo pa ju čim prej.

Sicer pa je predsednica sindikalne konference na področju kulture Irena Porekar Kacafura opozorila, da so bila dozdajšnja pogajanja, predvsem z ministrstvom za kulturo, konstruktivna in da so se že uskladili o vrednotenju precej delovnih mest ter se dogovorili o nekaterih novih delovnih mestih. Z zadnjim predlogom pa je vlada "povozila vsa do zdaj sprejeta in spoznana plačna nesorazmerja ter uvedla pasovno uravnilovko, ki vsa ta nesorazmerja potencialno prenaša v nov plačni sistem".

Da so se več mesecev zavzeto pogajali v okviru stebra izobraževanja, kulture in znanosti ter so zato ob zadnjem predlogu neprijetno presenečeni, je dejal tudi sopredsednik sindikalne konference visokega šolstva in znanosti, sicer raziskovalec na Institutu Jožef Stefan, Jože Pungerčar. Poudaril je, da gre pri tem tudi za anomalije, ki so že izpred leta 2018.