Čeprav obe strani vsebino sporazuma skrivata, so se nekateri slovenski politični in pravni strokovnjaki že negativno izrekli o načinu, kako se je slovenska vlada zdaj lotila reševanja tega vprašanja. O tem se je v svojem blogu razpisal tudi Rafael Zupančič - Raf: "Ko bo tajni sporazum javen, za kar se je zavzel naš premier, kaj bodo pa potem interpretirali nasprotniki arbitražnega sporazuma. Ali pa je preprosto vso to ropotanje namenjeno temu, da pridejo do objave tajnega sporazuma, ki ga bodo potem trgali tako ali drugače. Kakor je rekel naš premier ,je ključno vprašanje, ali želimo rešiti vprašanje ali ne. Tistim, ki iz nerešenega vprašanja meje s Hrvaško kujejo politični kapital, je povsem jasno, da si dolgoročno ne želijo rešiti tega vprašanja. Ker potem jim bo zmanjkalo manevrskega prostora za delovanje v politiki."

A kritike na račun premierja Boruta Pahorja zaradi tega arbitražnega sporazuma ne letijo le iz strokovnih krogov, razburjena je tudi javnost. Kar nekaj MMC-jevih blogarjev je namreč izrazilo svoje mnenje.

"Že po tistem prvem sporazumu med Kosorjevo in Pahorjem je nastopilo kup enih vprašanj! Najbolj pogosta med njimi so bila: Kakšno mednarodnopravno veljavo sploh ima ta sporazum? Ali je ta sporazum res zaščitil slovenske državne interese? Sta Pahor in Kosorjeva povedala javnosti vse, kar sta se dogovorila na usodnem skupnem srečanju? Ali bo ta sporazum res prisilil Hrvate, da se bodo držali svojih obljub? Kaj pomenijo besede Mesića:"Gol za Hrvaško, po tekmi pa v gostilno"? Imajo Hrvati sploh resen namen rešiti nerešeno mejno vprašanje? Kako je mogoče, da se neka težava, ki je med sosedskima narodoma 18 let povzročila toliko trenj ,reši v tako kratkem času in to celo tako, da sta lahko obe strani zadovoljni? In še in še ... ," našteva vse nepojasnjene stvari elan elan.

Pahorjev vsebinski odgovor na kritike pogreša lavasi: "Tako smo bili priča javnim kritikam prvega predsednika slovenskega parlamenta in pisca slovenske ustave dr. Franceta Bučarja ter dveh slovenskih zgodovinarjev dr. Duše Krmel Umek in dr. Petra Pavla Klasinca na sporazum o meji s Hrvaško, ki je prava grožnja slovenski ozemeljski suverenosti in pokop Slovenije v mejah, ki jih poznamo danes. Na javne kritike omenjenih intelektualcev smo namesto pozitivnega odziva Vlade doživeli premierjev histeričen odziv v maniri operetnega diktatorja, podprt z grožnjami, češ da bomo slovenski državljani trpeli nekakšne konsekvence, če ne bo po njegovo!?"

Bloger jebiga opominja, da naj bi za stabilnost stabja na naših mejah poskrbel Nato: "Potem ko je ugotovil, da mu mobitel točno pokaže, kje je meja, se je nemudoma proglasil za strokovnjaka za meje. Sedaj, ko pa se nekateri razumniki ne strinjajo z njegovo strokovnostjo, pa nam grozi z nemiri na meji oziroma Balkanu. Naj me kdo popravi, če se motim, kolikor se spominjam, so nam obljubljali 100 % varnost , pred referendumom za vstop v NATO."

Rudolf Jelen pa v obnašanju hrvaške strani vidi, da se na Slovenijo pritiska: "Sedaj v obdobju tihe diplomacije, mrzličnega iskanja g. B. Pahorja, kako bi lahko obšel sklep slovenskega parlamenta o nedeljivosti Pirnskega zaliva in prostega dostopa do odprtega morja, in pritisku, ki mu je sledila obljuba ZDA, ki je po Žbogarjevih besedah ni bilo, da bo Slovenija uredila mejni problem s Hrvaško, se na samem Hrvaškem o reševanju mejnega problema v medijih govori zelo malo. Mnogo manj kot v slovenskih medijih, kjer je to ena od osrednjih tem. Zakaj? Logičen odgovor je pritisk prijatelske ZDA in "naše" Evropske unije, predvsem precedujoče Švedske, ki ga po Samuelu Žbogarju ni bilo."

Družinski zakonik sproža številne debate
Sicer pa različna mnenja še vedno sproža predlog novega Družinskega zakonika. "Propaganda, ki so si jo privoščili tisti »rahlo(so)čutni« ideologi nove (ultra)liberalnosti, presega vse meje dobrega okusa. Otroke iz vrtca se kliče na pomoč in se jih sprašuje, če imajo radi, da so tepeni! Halo? Sedaj se dogaja, da se nobeno drugo mnenje ne upa izreči, še manj uveljaviti. Medtem ko ideologom nove družinske zakonodaje ni škoda otrok, če jih posvojijo istospolni partnerji, se – verjetno zato, da bi se nezavedno odkupili prav otrokom – refleksno borijo za otrokove pravice s tem, da bi kaznovali starše, če bi le-ti vzgajali svoje otroke (tudi) z vzgojnimi zaušnicami," razmišlja Roman Vodeb.

O delu, kjer predlog dovoljuje posvojitev otrok tudi istospolnim partnerjem, pa je pisal Suma Sumarum: "Se spomnite, koga vse smo stigmatizirali v osnovni šoli? Kdo je bil tarča posmeha, koga smo odrinili od nas, kdo ni bil dovolj "kul", da bi se smel družiti z nami? Ali nismo zasmehovali otrok revnih staršev, otrok s štrlečimi ušesi, otrok ki niso mogli z nami na izlete, otrok, ki so bili previsoki - presuhi - premajhni - predebeli, otrok s fizičnimi ali psihičnimi motnjami oz. pomanjkljivostmi, otrok iz družin s kroničnim pijancem, otrok neporočenih staršev ... kje naj to naštevanje sploh zaključim? Zato argument, da bodo otroci iz družin z istospolnima partnerjema stigmatizirani, po mojem mnenju ne drži vode - niti približno."

Nasprotja so se pojavila v DeSUS-u
Amsel se je dotaknil še enega pomembnega notranjepolitičnega dogodka zadnjega tedna - razprtijam v poslanski skupini in stranki DeSUS: "V slovenskem kozarcu vode je kar završalo. Erjavec je zopet dokazal vso svojo "bistroumnost" in ugotovil, da je Izvršilni odbor njegove stranke tisti, ki je nad volilci in lahko kadar koli zamenja katerega koli neposlušnega poslanca državnega zbora. Kaj ustava, kaj volitve. Vse to je le nepotebna predigra, za desusovski trans in spuščanje floskul "mi skrbimo za upokojence"."

Žal večkrat poročamo o prometnih nesrečah
Pogoste nesreče na naših cestah so tema bloga, ki ga je napisal jakec taprvi: "Ali se še počutite varne, ko sedete v avto in se odpravite na pot? Jaz se že dolgo ne več. Namesto da bi se po več kot dvajsetih letih vsakodnevne vožnje počutil na cesti vse bolj sproščeno in varno, me postane včasih strah, bolj ko pred 24 leti, ko sem prvič sam sedel za volan. Sploh ni čudno, če pomislim, kaj vse vidim med vožnjo po naših cestah."

Kako pomagati Pomurcem?
Vse večje težave tarejo Pomurce. Mate13 razmišlja: "Do tega bloga me je ruknilo nekaj člankov glede zdrave prehrane in seveda politika in problem Pomurja. Včasih imam občutek, da vsi vedo kako in kaj, le noben ne naredi ničesar. Česa ima Pomurje na pretek? Skoraj vsakemu je prva asociacija na Pomurje verjetno - zemlja. Veliko zemlje. (...) Koliko sredstev namenja EU za razvoj podeželja? Kolikšna je uspešnost črpanja sredstev? Ali država spodbuja trajnostno kmetijstvo? Zakaj se ne subvencionira npr. izobraževanje kmetovalcev? Bi bilo prebivalstvo kaj bolj zdravo, če bi jedlo ekološko (kolikor se pač da, glede na vsesplošno onesnaženost) pridelano hrano? Kaj ne bi to pomenilo tudi manjše stroške za zdravstvo? Vprašanj malo morje ..."

Morda se bo komu zdela trenutna rešitev tudi nasvet Kirke: "Na potovanju po Italiji sem lani med stojnicami za turiste med izdelki, pretežno iz Kitajske in z vzhoda, naletela na nekaj, kar je vzbudilo moje občudovanje. NAKIT IZ JEDILNEGA PRIBORA. Z dodelavami. Ampak, pomislite. Ukriviš žlico, vilico, nož - in dobiš zapestnico. In to iz kvalitetnega, poceni materiala, ki ne zarjavi, ne spremeni barve, je trpežen in še nekaj posebnega za povrh. Celo v pomivalni stroj ga lahko vržete. Mogoče ideja za koga, ki nima službe, je pa spreten in iznajdljiv."