Foto: BoBo
Foto: BoBo

Oddaja je tudi prikazala, za koliko centov se je pri kmetu dvignila odkupna cena mleka in koliko nato v trgovini. Pa tudi, zakaj državljani plačujejo trikratne račune za elektriko, domači proizvajalci pa – ob enakih stroških – elektriko ponujajo po večkratnih cenah.

V oddaji so gostovali gospodarski minister Matjaž Han, ekonomist Matej Lahovnik, nekdanji minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec in državni sekretar na finančnem ministrstvu Tilen Božič. Oddajo je vodila Erika Žnidaršič.


Kako kažejo vladni ukrepi in kdo služi

V sredo, 15. junija, je odzvenelo javno naznanilo delnega sproščanja cen. "Ta režim se uvaja z 21. junijem, to je s prihodnjim torkom," je tedaj povedal predsednik vlade Robert Golob. A že v ponedeljek je nastopil popolni kaos, je poročala novinarka Tarče Anja Šter.

"To, da se ne dobavlja goriva in pogonskih goriv do prebivalstva (zaradi višjega indeksa povečane prodaje tujcem), ni zgolj pravljično, ampak je tudi smešna in izjava za neuke," je komentiral nekdanji član uprave Petrola Roman Dobnikar.

"Nesporno se to ne bi smelo zgoditi, v taki količini nemogoče. Lahko zmanjka na kakšni lokaciji, ker vemo, kje je bilo večje povpraševanje, ampak temu se vse da prilagoditi," je povedal. Kaj pa špekulacije, ki se omenjajo, češ da so namenoma prepočasi polnili rezervoarje, bi lahko tako sklenili? "Tega ne morem zatrditi niti povedati," je odvrnil Dobnikar.

Tarča

V Petrolu odločno zanikajo govorice, da naj bi manipulirali s količino goriv in gorivo zadrževali namerno, da bi ga lahko prodajali po višji ceni, so se odzvali iz Petrola.

Po preračunih, ki so jih za Tarčo naredili dobri poznavalci razmer na trgu goriv, je bil zgolj Petrolov dodatni zaslužek – zaradi namerne ali nenamerne ustavitve prodaje goriva po nižji ceni do torka – najmanj 750.000 evrov za en dan. Vsi trgovci skupaj pa so v enem samem dnevu dodatno zaslužili milijon evrov in pol.

Viri Tarče iz energetskih krogov dodajajo: to je zrelo za kazensko preiskavo, saj so naftni trgovci gorivo kot strateško surovino dolžni zagotavljati tudi v bolj kriznih časih, tudi v vojnih razmerah. V uredbi o regulaciji cen goriv, ki jo je desetega maja sprejela še prejšnja vlada in je veljala do torka, je posebej navedeno, "da podjetja ne smejo prenehati prodajati blaga". Na policiji po poizvedovanju Tarče že preverjajo, ali gre za morebitno kaznivo dejanje: "Zadevo spremljamo. Smo se že povezali s pristojnimi nadzornimi institucijami, in če bodo ugotovljeni razlogi za sum kaznivega dejanja, se bodo izvedli potrebni ukrepi."

Ima vodstvo Petrola po vsem te še zaupanje največjega lastnika: države? Iz vlade o tem ni slišati nič. Nekdanji član uprave Dobnikar pa dodaja: "Če imaš od države dan tak oligopolni položaj, potem moraš dati državi včasih tudi kaj nazaj. Danes, ko je izredna situacija, se morajo izredno vesti, ne pa da pošiljajo zelo transparentno in zelo hitro račune na državo, ki jih bomo plačali mi."

Petrol bo avgusta delničarjem izplačal 62 milijonov evrov dividend. Uprava pod vodstvom Nade Drobne Popovič si je lani izplačala za 1,3 milijona evrov bruto. Vladi pa je Petrol zaradi izgub ob omejitvi cen izstavil račun za dobrih 51 milijonov evrov.

"Če bi bil jaz država, tega, mislim, ne bi sprejel," je zatrdil Roman Dobnikar.

Kdo služi pri podražitvah hrane

Foto: Shutterstock
Foto: Shutterstock

Kaj pa podražitve hrane, ki te dni v stisko spravljajo številne kupce? V kolikšni meri so višje cene posledica podražitve energentov in drugih surovin, kolikšen lonček pa so pri prelivanju cen pristavili trgovci in živilska industrija? Tarča je to ugotavljala za mleko, ki ga v Sloveniji pridelamo več, kot ga porabimo. Številke so takšne. Odkupna cena litra mleka se je pri kmetu v zadnjem letu zvišala za 11 centov, v trgovini pa se je cena trajnega polnomastnega mleka – vzeli smo natančno določen izdelek – v enakem obdobju povečala za 25 centov.

Kmet Anton Kokelj, ki letno pridela okoli 180 tisoč litrov mleka, je kritičen. "V tej verigi je nekaj hudo narobe. Na nikogar ne bom s prstom kazal, ampak tako naprej ne bo šlo več. Nekaj časa se še bodo delali norca, ampak dolgo ne več."

Ključno vprašanje je, zakaj je cena mleka v trgovini višja še za 14 centov. Pojasnila nismo dobili, tudi marže so poslovna skrivnost, podatka o tem, po kakšni ceni prodajo mleko trgovcu, pa tudi mlekarna ne razkriva. So torej razlog za dodatno povišanje dodatni višji stroški ali le višja marža?

Tarča

"Mlekarna plačuje več za energijo, surovine, ki so bazirane na energentih, torej embalažnina, energija, ki je potrebna za pasteriziranje, in tako naprej. Prav tako so trgovci soočeni z zvišanimi cenami. Se pravi, ni ekstra dobičkov. Kot vidite, vsi v verigi, deležniki, zmanjšujejo marže, profitne marže oziroma pribitke," je navedel agrarni ekonomist Aleš Kuhar.

Po našem izračunu je delež kmeta v ceni mleka na trgovinskih policah lani znašal 28 odstotkov, letos 30. Del bremena podražitev sta tako prevzela predelovalec in trgovec. Kot vidimo, pa je njun delež v litru mleka še vedno ogromen, kar 70-odstoten. Če poenostavimo: 30 odstotkov predstavlja mleko, 70 odstotkov pa vse drugo.

Predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Roman Žveglič pa navaja: "Marže so pri hrani od 50 do 150 odstotkov, v povprečju 100 odstotkov."

Kako komentirate poziv vlade k prikazu cen prehranskih izdelkov pri različnih živilskih podjetjih? Ali gre za smiseln ukrep, je bilo vprašanje Tarče za agrarnega ekonomista Kuharja. "Občutek in številke kažejo, da je konkurenca zelo intenzivna. Ni nekih distorzij na trgu. Verjetno bi se bilo v tem trenutku bistveno bolj smiselno posvetiti blaženju socialnih pritiskov kupcev, ogroženih striatumov prebivalstva, od kmetijskih gospodinjstev do urbanih gospodinjstev," je odgovoril.

Kmet ob vsem tem poudarja, da so se njegovi stroški za krmila in energente povišali za veliko več kot odkupna cena mleka. Pokazal je račune. "Cena krmil je šla gor: leto 2022 66 centov, 2021 43 centov. Lani smo za iste kilovate pri elektriki plačali 554 evrov na mesec, zdaj pa 781 evrov," je navedel lastnik kmetije Anton Kokelj.

In če končamo s številkami: trgovcem, ne živilskim in ne naftnim, kljub draginji ne gre prav slabo. Mercator je lansko leto končal z najboljšim poslovnim rezultatom v zadnjih 10 letih, hrvaška skupina Fortenova, lastnica Mercatorja, je imela lani 70 milijonov evrov dobička. Drugi trgovci dobičkov še ne razkrivajo.

Tudi naftnim trgovcem oziroma njihovim lastnikom gre po odločitvi države o liberalizaciji trga pred slabima dvema letoma več kot odlično. Skupina Petrol je zgolj v prvih treh mesecih letos ustvarila 32 milijonov evrov dobička, lani pa rekordnih 124 milijonov, 72 odstotkov več kot leto pred tem. Podobno je pri drugih trgovcih z naftnimi derivati: OMV Slovenija je čisti dobiček lani povečal za 250 odstotkov, MOL pa za 160 odstotkov, kar je daleč najvišji dobiček v zadnjih 20 letih.

Tarča