Razmišljanja o univerzalnem temeljnem dohodku (UTD), dohodku, ki naj bi ga država izplačevala vsakemu posamezniku na individualni podlagi, brez potrebnega dela in brez preverjanja sredstev preživetja, tudi v Sloveniji niso nekaj novega.

Lani oktobra je na to temo v Ljubljani potekala tudi mednarodna konferenca, na kateri so razpravljavci med drugim ugotavljali, da bi se z uvedbo UTD-ja lahko ljudje, ki delajo preveč, ločili od svojega dela, v smislu kariernega predaha, in ga prepustili iskalcem zaposlitve, s čimer bi se denimo uredil položaj na trgu delovne sile.

Ali pa, da bi UTD pravzaprav vsem omogočil pravo svobodo, da bi počeli to, kar res radi počnejo. Z UTD-jem pa bi se tudi precej zmanjšala porazdelitev dohodka v korist kapitala, ki se je v zadnjih desetletjih močno povečala, in s tem tudi neenakosti med delojemalci in delodajalci.

Milijon podpisov za spremembo zakonodaje EU-ja
Pred dobrim letom oz. natančneje 1. aprila 2012 je začel veljati program za aktivno vključitev državljanov Evropske unije v zakonodajni postopek. Evropska državljanska pobuda tako omogoča, da lahko milijon evropskih državljanov iz vsaj sedmih držav EU-ja Evropsko komisijo (EK) pozove k pripravi zakonodajnega predloga, s čimer lahko neposredno vplivajo na pripravo politik EU.

Ob tokratnem dnevu evropske državljanske pobude pa se je začela uradna kampanja in podpisovanje iniciative z naslovom Univerzalni temeljni dohodek (UTD) – Raziskovanje možnosti in pogojev emancipatorne socialne države. Zbiranje podpisov (http://basicincome2013.eu/ubi/sl/podpisi-zdaj/) pa bo potekalo vse do 14. januarja prihodnje leto.

"UTD je definiran kot brezpogojen, individualen, univerzalen dohodek, ki je dovolj visok, da prepreči materialno revščino in omogoči možnost za aktivno vključenost v družbo. UTD je radikalno sredstvo v boju proti neenakosti in revščini, hkrati pa je tudi radikalen način za poenostavitev sistema socialnih transferjev. Pri tem pa UTD ne nadomešča socialne države, ampak jo dopolnjuje in razvija iz kompenzacijske v emancipacijsko socialno državo. Predvsem pa je v ozadju prizadevanj za UTD želja po bolj pravični razdelitvi dostojnih, plačanih zaposlitev in priložnosti za dostojno življenje vseh. V luči evropske finančne, gospodarske in moralne kriza, ki ji ni videti konca, ob naraščanju brezposelnosti in revščine, je to luč na koncu predora," so v predstavitvi zapisali pobudniki državljanske akcije.

Med 7 pobudniki evropskega državljanskega organizacijskega odbora je tudi Sekcija za preučevanje in promocijo UTD-ja pri Zofijinih ljubimcih, društvu za razvoj humanistike. Njen tajnik Branko Gerlič pravi, da je uradni cilj državljanske pobude dobiti pri Evropski komisiji aktivno podporo za izvedbo raziskovalnih postopkov, s katerimi bi bilo mogoče najti realne načine uvedbe UTD-ja, primerne za posamezna okolja.

UTD: Stvarnost ali zgolj utopija?
Uvedba nekega vsesplošnega dohodka, ki bi ga prejemali tudi otroci, se marsikomu zdi precej utopična ideja. Toda Gerlič meni, da ni tako: "V zvezi z 'utopičnostjo' te, že 500 let stare zamisli, utemeljene na mnenju, da je vsa Zemlja last vsega človeštva in da bi zaradi tega vsakdo, ki si lasti kak njen del, moral skrbeti za preživetje nelastnikov, lahko rečem zgolj to, da pretežni del socialnega in kulturnega razvoja sloni na zamislih, ki so sprva veljale za utopične."

V nekaterih delih sveta pa naj bi sicer že obstajale nekakšne oblike UTD-ja. Prebivalci najsevernejše ameriške zvezne države Aljaske vsako leto prejmejo približno 2000 dolarjev iz naslova udeležbe pri dobičkih, ustvarjenih z izkoriščanjem naravnih bogastev. S tem pa naj bi privabili nove naseljence v najredkeje naseljeno zvezno državo.

"Na nek način bi lahko kot obliko delnega UTD-ja označili tudi splošne otroške dodatke, ki smo jih še nedolgo tega imeli tudi v Sloveniji. Z idejami, da bi uvedli UTD, se ukvarjajo tudi mnogi politiki pozicijskih strank, recimo v Braziliji, Indiji in še kje," razlaga Gerlič ter opozarja, da so pilotni projekti, v katerih so začasni uvajali UTD na lokalni ravni, so dali izjemno pozitivne rezultate. Zlasti v smislu aktivne udeležbe prejemnikov pri utemeljevanju novih gospodarskih dejavnosti.

"Ti projekti so se izvajali v Argentini, Braziliji ... Najbolj znan je projekt UTD v kraju Ojivero v Namibiji. Večina ljudi, ki ta prejemek so dobivali dve ali tri leta, si je uspelo z njegovo pomočjo ali, bolje, z njegovo spodbudo ustvariti možnosti za samozaposlitev. Odpirali so šiviljske in krojaške salone, pekarno, frizerstvo, izdelavo gradbenih elementov. In še bi lahko naštevali. Mnogi ne le razmišljajo, ampak tudi uvajajo UTD. Za sedaj predvsem na vzorčni ravni, vse resnejše pa so tudi razprave o njem na politični ravni," pravi slovenski promotor UTD-ja.

Vendar pa na drugi strani opozarja, da je uvedba UTD-ja v končni fazi predvsem politična odločitev, zato je v tem trenutku dokaj težko napovedati, kdaj in ali se bodo politiki odločili, da sprejmejo ta izziv. "Prav tako pa je treba vedeti, da tudi če in ko bo ta politična odločitev sprejeta, bo treba opraviti še zelo veliko dela, da bo UTD lahko zaživel. In to na ravni, ki bo dejansko zagotovila doseganje vseh družbenih in ne le socialnih ciljev," dodaja.

UTD v vrednosti življenjske košarice
Ob razmišljanjih o morebitni uvedbi UTD-ja je eno glavnih vprašanj, po kakšnih kriterijih bi ga določili in na kakšen način bi lahko države sploh zbrale sredstva za njegovo izplačevanje.

"Kriterije za določanje višine UTD-ja bo morala določiti vsaka država zase. Pobudniki iniciative vztrajamo le pri zahtevi, da mora UTD biti dovolj visok. Do nedavnega smo kot izhodišče za določanje njegove višine razumeli prag revščine. V zadnjem času pa se vse več zagovornikov UTD nagiba k mnenju, da bi kot izhodišče za določanje višine UTD jemali življenjsko košarico," pravi Gerlič in dodaja, da nekateri menijo, da je to občutno preveč.

"Sam mislim, da bi za Slovenijo ustrezal UTD v višini 75 % vrednosti življenjske košarice. Ta znaša za lansko leto 562,07€ mesečno za posameznika. Če bi UTD že imeli, bi moral potemtakem znašati najmanj 421 € mesečno za posameznika," dodaja.

Do UTD-ja na račun spremembe davčnega sistema
Uvedba nekega splošnega dohodka vsem državljanom se marsikomu zdi precej neizvedljiva predvsem na račun dejstev, da imajo številne države že sedaj velike težave s svojimi proračunskimi sredstvi. Za mesečno financiranje vsakega državljana pa bi najbrž morale uvesti višje davke, kar bi na drugi strani tudi povečalo življenjske stroške, gospodarstva bi postala manj konkurenčna...

Gerlič glede teh dilem pravi, da UTD tako rekoč takoj ukine pretežni del raznih državnih izdatkov, ki so denimo „socialni transferji". Druge vire pa naj bi bilo moč izbrskati tudi med številnimi subvencijami. Ker pa imajo te vsaka svojo konkretno funkcijo, je izbiranje tega vira dokaj zahtevna naloga.

"Po našem prepričanju UTD ne bi bistveno vplival na davčni sistem. Čeprav po drugi strani drži, da je obstoječi davčni sistem več kot potreben temeljite spremembe in prenove. Z UTD-jem ali brez njega," še meni Gerlič.

Slovenci najbolj "pridni" pri zbiranju podpisov
Pobudniki državljanske pobude glede UTD-ja morajo za uspeh iniciative zbrati milijon podpisov. Slovenija pa jih mora na glede na številčnost populacije prispevati 6000. Število v Sloveniji zbranih podpisov pa se počasi bliža že številki 1300, ker je glede na odstotek potrebnih podpisov trenutno največ v Evropi.

Toda kaj se bo spremenilo, če bo pobudnikom do začetka prihodnjega leta uspelo zbrati milijon podpisov? Organizatorji v tem primeru pričakujejo povabilo v Bruselj, kjer nameravajo evropskim komisarjem predstaviti svoj projekt. V prvi fazi pa si želijo zgolj to, da na evropski ravni ne bi bilo političnega nasprotovanja njihovi ideji.