Namesto spokojne starosti številni upokojenci ne vedo, kako bodo preživeli iz meseca v mesec. Foto: Pixabay

Ta teden je na MMC-jev portalu zelo odmeval pogovor s prostovoljci iz društva Humanitarček. Socialni delavec Mišel Ristov je poudaril, v kakšnih stiskah so se znašli številni starostniki v Sloveniji, zgodbe teh pa so tako pretresljive, da se sprašuje, kakšna družba sploh smo?

V Humanitarčku na tegobe starejših občanov opozarjajo s projektom Vida (#projektVida). Gre za glasbeni in družbeno odgovoren projekt, ki opozarja na pozabljene starostnike, obenem pa tudi razkriva njihove zgodbe, saj nimajo pravega glasu, velikokrat niti telefona.

Človek, pošteno dela. Dan za dnem. Letom za letom ... si z leti zdravje iztroši. Na stara leta pa prejme penzijo, ki je tako majhna da enostavno obnemi. Ne more si več niti pokvarjenega pralnega stroja zamenjati. Ko enkrat še obnemogne, ne rabi več pralnega stroja - pa ne more s to penzijo niti doma za ostarele plačati.Sprašujem zakaj nekateri lahko, ostali pa ne? Zakaj v petrilu 1 mio za odpravnine, zakaj ta 1 mio ne dajo starejšim slovenskim delavcem! OBLAST(sedanja, bivša)-Nekdo bo nekoč odgovarjal, če ne vi pa vaši otroci! upam, da z obrestmi!!
-aljosat 2019-11-12T12:21:48+01:00
Naš pokojninski sistem je navadna Ponzijeva shema. Če bi od začetka plačevali prispevke vsak zase, bi dejansko lahko želi kar sejemo.
-lavrica98 2019-11-12T12:23:07+01:00
To je res žalost od žalosti, da se tako pusti umirat ljudi. Vsi bomo enkrat stari, a res nihče ne pomisli na to? Levica, ki se tako zavzeto bori za brezposelnega človeka, čisto pozabi na starostnike. Starostniki so večinoma oddelali za svoje pokojnine in na koncu dobijo par sto evrov, večinoma manj kot en socialec. In to je kriminal!
-pohorjezeleno 2019-11-12T11:28:26+01:00
Se pa res ni treba spraševati kakšna družba smo saj je odgovor kristalno jasen . Smo družba ,ki spodbuja patološko sebičnost , brez vsakršnega sočutja v slogu človek človeku volk . Smo družba ,ki uničujoče deluje na vse živo in mrtvo . Smo družba ,ki je samouničevalna in se spreneveda kot da je vse OK saj imamo krasne trgovske centre ,lepe fasade na hišah in svojih frisih ,pa bliščajoče se jeklene konjičke .... če strumno ne bomo spremenili svojega pogleda na svet in vrednote nam tokrat ne uide zaslušena kazen ,ki bo do zdaj najhujša v zgodovini človeštva . Izdajatelja tega računa za našo maloumno zakusko pa bosta narava in planet . Arrivederci, so long brothers and sisters!
-slokonjušari 2019-11-12T15:47:13+01:00
Društvo Humanitarček

Preden smo ugotovili, kje je doma, je preteklo pet dni. Gospo smo našli s pljučnico, potrebovala je takojšen prevoz v bolnišnico, a je čez manj kot dva dni umrla. Diagnoza: kaheksija, dehidracija, pljučnica. Po domače, shirana, dehidrirana, bolna. /.../ Gospa je bila upokojena učiteljica, ki je na tak način končala življenje le nekaj metrov iz urbanega okolja, nekaj metrov od ljudi, ki jih je pomagala izšolati. Doma je imela samo napol pojedeno margarino in jabolka, malo mleka ter plesniv kruh. To je bilo vse od hrane. Na začetku smo mislili, da jo je nekdo izropal, a ni bilo tako. Gospa je dobesedno shirala.

Ninna Kozorog

Zgodba Vide M., ki je začela #ProjektVida
"Vsi si želimo, da bi jih bilo čim manj. Projekt smo zasnovali z željo, da se vendarle nekaj premakne. Vedno več jih je, ne gre za dejstvo, da mi ne bomo zmogli, ampak predvsem za to – kaj pa bo z vsemi starostniki v Brkinih, Prlekiji, na Krasu? Teh mi ne moremo najti, zato je nujno, da jih ljudje najdejo," je v pogovoru za MMC dejala nevrologinja in predsednica Humanitarčka Ninna Kozorog.

Zakaj se projekt imenuje Vida? Zaradi gospe, Vide M., o kateri je društvo obvestila prodajalka iz vasi, ki omenjene gospe že dolgo ni videla, doma pa naj bi bila daleč iz vasi.

"Preden smo ugotovili, kje je doma, je preteklo pet dni. Gospo smo našli s pljučnico, potrebovala je takojšen prevoz v bolnišnico, a je čez manj kot dva dni umrla. Diagnoza: kaheksija, dehidracija, pljučnica. Po domače, shirana, dehidrirana, bolna," je pojasnila Kozorogova.

Obenem je priznala: "Ta zgodba me je zelo prizadela. Gospa je bila upokojena učiteljica, ki je na tak način končala življenje le nekaj metrov iz urbanega okolja, nekaj metrov od ljudi, ki jih je pomagala izšolati. Doma je imela samo napol pojedeno margarino in jabolka, malo mleka ter plesniv kruh. To je bilo vse od hrane. Na začetku smo mislili, da jo je nekdo izropal, a ni bilo tako. Gospa je dobesedno shirala."

Vsi upokojenci morajo dobiti enako visoko državno pokojnino ne glede na to koliko delovne dobe so imeli in koliko prispevkov so plačali. V držav kjer so uvedli tak sistem, več ne poznajo revščine med upokojenci, ampak je to najbogatejši družbeni sloj. Tisti z višjimi plačami imajo tako ali tako več premoženja. Mi mlajši pa varčujemo tudi za dodatno pokojnino.
-x1ijn 2019-11-12T11:57:37+01:00
Odkar spremljam te zgodbe na FB, mi gre na jok. Komaj jih še berem.Otroci, bolni in ostareli so nemočni in njim smo dolžni pomagati. za otroke se še nekako zganemo, ostareli in bolni so potisnjeni na rob, kjer ne motijo našega pogleda in duše. Žal pa je Humanitarček precej okoren kar se zbiranja sredstev tiče. V redu, smo poslali volno, da bodo pletli. Ampak zakaj zavračajo npr SMS donacije ali nakazilo na TRR, ne vem. Kaj nam pomaga dnevna doza težkih zgodb, če ne moremo pomagati? Ja, vem, pogledamo naj po svojem okolju. Ampak v našem malem kraju jih jaz res ne najdem. Gre pač za vaško okolje, kjer svojci še poskrbijo za starejše. Rada pa bi pomagala vsaj kakemu. Pa žal samo s cmokom v grlu berem zgodbe, načina kako aktivno pomagati pa ne najdem.
-Geres* 2019-11-12T19:28:38+01:00
Ustvarili so marsikaj kar so politiki in managerji uničili, takole pa se jim vrača, lahko nas je sram ker dovolimo take "posle".
-Kekec99 2019-11-12T16:06:31+01:00
Slovenski primer tega, kar japonci poznajo kot ''Hiki Kumori''. Srce boli ob branju. Po vseh letih je pa jasno, da se to dogaja neodvisno od sistema. Ni važno, kakšen režim vlada- noben ni bil zmožen nasloviti vprašanja trajne osebne sreče. Ljudje so zato vedno samo enota proizvodnje. Če bi bilo kaj drugače, bi do zdaj našli učinkovit način, kako obrzdati najprej ponos, in nato sebičnost. Tudi pohlep. Tako se pa to ni zgodilo ne v Jugoslaviji, SZ, Nemčiji, ZDA, in tudi v prihodnje ni pričakovati rešitve. Vsaj ne v politiki. Po prebranem drugače vidim nekatere sokrajane. Že sprememba tona pogovora bi jim koristila. Več zanimanja in manj trivialnosti. Nobenemu ni treba trpeti sam.
-Senzor 2019-11-13T13:49:36+01:00
Pokojnina ali miloščina?

Ljudje so projekt sprejeli res srčno
Podobnih zgodb je, na žalost, ogromno. Zaradi nizkih pokojnin in (visokih) stroškov marsikateremu upokojencu zmanjka denarja za hrano. Ob lakoti se začne prehranjevati z nezadostno hranljivimi živili. Razkrivanje tovrstnih zgodb na spletu in opozarjanje na stisko sta poskrbela za velik odziv. "Ne gre toliko za deljenje zgodb po spletu kot za to, da so začeli ljudje gledati okrog sebe, da so začeli opažati starostnike. Dnevno nam predajo kakšnega novega, trenutno jih imamo v 'obdelavi' več kot 70. Včasih je kar malo težko, saj marsikdo pozablja, da smo vendarle le prostovoljno društvo, da smo v rednem delovniku v službi, kjer od nas pričakujejo, da smo zbrani učitelji, vzgojitelji, socialni delavci in zdravniki," je pojasnila članica Humanitarčka in vodja delavnic Marjana Petek. "Vsaka zgodba, ki se je delila, je odprla oči vsaj nekaterim ljudem. In ogromno nam jih piše, da so se zaradi kakšne zgodbe odločili, da le "raziščejo", zakaj soseda zbira kartone, da so komu plačali kakšen nakup ... So pa ljudje resnično srčno sprejeli ta projekt in nekateri pripravijo za te starostnike res lepe paketke kar samoiniciativno," je dodala. Člani ekipe se pri svojem delu spopadajo z različnimi birokratskimi ovirami. A kot pravi Ninna Kozorog, so te sicer zahtevne, vendar pa so največja ovira prav starostniki, ki zavračajo pomoč zaradi sramu. "Predvsem njihovo dojemanje revščine in začetno zavračanje pomoči. To je obenem tudi problem družbe, ki stigmatizira revščino," je še poudarila Kozorogova.

Delez v nasem BDP za penzije je "celih" 11,1% (vir OECD [url="https://data.oecd.org/socialexp/pension-spending.htm"]https://data.oecd.org/socialexp/pension-spending.htm[/url]) Sramota za naso druzbo, da ljudje, ki so 30 in vec let delali in placevali davke (s katerimi smo izgradili vodovode, elektrovode, ceste itd itd itd) danes nimajo za vrec kot pest makaronov!!! Vsaka ****** multinacionalka svoje vlozke skrbno varuje in iz njih prihodkov tudi delno zivi. Samo ljudje, ki placujemo davke za investicije v mnogo stvari (ki jih te iste multinacionalke potem uporabljajo ce se le da zastonj!!) od katerih nimamo nic!! Niso ceste in podobna infrastruktura od drzave-so od teh, ki so jih placali! In ti iz tega naslova dobijo pest makaronov in konzervo... To je v nebo vpijoca svinjaria. Da o sramoti, da si kot druzba ne moremo odtegnit vec kot 11% za ljudi, brez katerih bi ne imeli vecine zadev okoli sebe, ne govorim!!
-fah-q 2019-11-12T11:49:50+01:00
To je res obupno. Potem pa pravijo zakaj je toliko samomorov. Moja babica mi je govorila, ko je bila mlajsa je vedno delala in delala kasneje v zgodnjem pokoju v vecini pazila na vnuke ali pa lastne otroke, ker so imeli tezke bolezni in vedno pravi kako si je celotno zivljenje govorila, da bo kasneje, ko bo starejsa pa le imela cas in denar za potovanja, ogled sveta ali pa le manjse nakupovanje... Resnica? Dalec od tega... Nastale so seveda bolezenske tezave in pa pokojnina je tako nizka, da je vesela, ce gre za nekaj dni na morje pa se to s pomocjo druzine... Zal grem sam po enaki poti ceprav sem si rekel, da ne bom sel... V zadnjih 5 letih nisem bil tudi na izletu ne samo delo in delo pa si tudi pravim, ko bom starejsi bo lazje pa zal vidim, da temu ne bo tako... Vsak, ki je v zivljenju delal bi si zasluzil dostojno zivljenje tudi kasneje pa vidim, da je to pri nas le utopija.
-MatejL 2019-11-13T09:27:47+01:00
Zalostno je, da o usodi teh ljudi, ki so celo zivljenje garali za drzavo, odloca pescica ljudi s polnimi zepi, ki nima stika z realnostjo..in po vsem tem poslusamo nasega prelepega predsednika ki nam na proslavah zatrjuje kako dobro nam gre..
-maja kibira 2019-11-12T11:27:26+01:00
Sramota za tako državo in nas kot družbo, bravo za humanitarce, ki se trudijo.
-LosAlamos 2019-11-12T11:27:00+01:00

Izvirni članek, v katerem je govora tudi o sramu, ki onemogoča iskanje pomoči, tedenskem jedilniku treh starostnikov in socialnih stiskah, ki razdvajajo družine, lahko preberete spodaj:

Žalostna jesen številnih starostnikov: 'doručak' s pestjo makaronov za nedeljsko kosilo