V društvu Pest opozarjajo, da slovenska sodišča izrekajo različne kazni uporabnikom in pridelovalcem konoplje, čeprav naj bi bili vsi enaki pred zakonom. Foto: Reuters

V društvu Pest opozarjajo na precejšno zmedo, ki vlada v Sloveniji glede gojenja in uživanja prepovedane konoplje in njenih derivatov.

Ob tem so opozorili, da Slovenija sploh še nima uradnega prevoda konvencije OZN-a o mamilih iz leta 1961, na kateri temelji uredba o razvrstitvi prepovedanih mamil, ki so razvrščena v tri skupine. Konoplja pa naj bi, tako tudi kot sama rastlina, spadala med prepovedana mamila.

Kot je povedal Božidar Radišič iz društva Pest, analiza stanja na kazenskem področju kaže, da je stanje katastrofalno, saj sodbe sodišč kažejo, da ni neke enotne prakse pri obsodbi uživalcev konoplje. Tako so bili nekateri pridelovalci konoplje, pri katerih so našli tudi nekaj 100 gramov konoplje, na sodišču zgolj opomnjeni. V drugih primerih pa so bile, kot opisuje Radišič, izrečene nepogojne kazni in tudi drugi ukrepi, denimo obvezni obisk pri psihiatru, čeprav so uživalcem zasegli manj kot gram konoplje.

V društvu Pest zato zbirajo sodbe slovenskih sodišč oz. vse kazenske postopke, povezane s prepovedano konopljo. "Vrhovno sodišče je že izdalo šest sodb, v katerih navaja, da gojenje konoplje za lastne potrebe ni kaznivo dejanje," je povedal Radišič in dodal, da se je položaj v javnosti spremenil. Včasih so bili uporabniki mamil marginalna skupina, nikogar ni zanimala, zdaj pa se je ta masa povečala, saj je vse več bolnikov, ki uporabljajo substance in derivate konoplje za lajšanje bolezenskih težav.

Posledice tudi na drugih področjih

V društvu Pest tudi opozarjajo, da kazenski pregon ni edina težava uporabnikov konoplje, temveč ima lahko posledice tudi na delovno-socialno zakonodajo.

"Ker je konoplja prepovedano mamilo in če je kdo pozitiven na metabolite te prepovedane droge, mora biti po veljavni zakonodaji odpuščen iz javnega sektorja," je še poudaril Radišič.

Le na podlagi s testom zaznanih metabolitov so policisti tudi že odvzeli številna vozniška dovoljenja. Pri aktivistki društva Hopla konoplja pa so policisti izvedli hišno preiskavo le zaradi njenega aktivizma za ureditev področja uporabe konoplje, kot naj bi bilo navedeno v odločbi za hišno preiskavo.

Skupinske ali posamične tožbe

V društvu Pest zdaj zbirajo dokumentacijo, zbranega je že precej gradiva, nato pa se bodo skupaj s pravnimi svetovalci odločili, ali bodo šli v skupinsko tožbo ali pa bodo sprožili posamezne zahteve za sodno rehabilitacijo in odškodnine uporabnikom konoplje.

Nekaj podobnega bodo po Radišičevih besedah sprožili v Veliki Britaniji, kjer namerava državo tožiti okoli 20.000 bolnikov, ki uporabljajo derivate konoplje. V Nemčiji pa naj bi vložili tožbe proti državi, ker naj bi bila kriminalizacija uporabnikov konoplje v nasprotju s človekovimi pravicami.