Foto: Matej Povše
Foto: Matej Povše

V torek so ob 8618 PCR-testiranjih, na katerih je bilo potrjenih 3144 okužb, opravili tudi 57.422 hitrih antigenskih testov. Posamezniki, ki so prejeli pozitiven izvid, so bili napoteni še na dodatno PCR-testiranje.

Po podatkih vlade je v slovenskih bolnišnicah 1168 bolnikov s covidom-19, 14 več kot dan pred tem. Medtem se je število bolnikov na intenzivnih oddelkih zmanjšalo za dva in trenutno znaša 283. V ponedeljek je umrlo 11 bolnikov s covidom-19.

Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Franc Vindišar je pojasnil, da trenutno vseh 15 slovenskih covidnih bolnišnic deluje kot enotna slovenska bolnišnica po principu kriznega upravljanja. "Vsak dan se usklajujemo, prerazporejamo zmogljivosti in kadre," je dejal in razložil, da je trenutno v državi na voljo 1020 bolnišničnih postelj, zjutraj ob 8. uri jih je bilo zasedenih 87 odstotkov oz. 885 postelj, kar je 17 več kot dan prej. Ta trenutek zagotavljajo 302 covidni intenzivni postelji, zasedenih je 94 odstotkov vseh postelj oziroma 283 (dve manj kot dan predtem).

Statistični pregled koronavirusa v Sloveniji

Bolnišnice aktivno sklepajo dogovor z drugimi zavodi glede premeščanja kadra. UKC Ljubljana ima sklenjen dogovor s 27 zavodi, na covidne oddelke so dodatno prerazporedili 54 diplomiranih medicinskih sester in 22 srednjih medicinskih sester. Covidne bolnišnice so se tudi notranje reorganizirale. "Na covidne oddelke – tako navadne kot na intenzivne – so notranje prerazporedili 355 zdravnikov specialistov, 214 zdravnikov specializantov, 913 diplomiranih medicinskih sester in 645 srednjih medicinskih sester," je naštel Vindišar.

Za pomoč na covidnih oddelkih so se javili tudi zaposleni pri koncesionarjih in zasebnikih, študentje medicine, zdravstvene nege in dijaki. Vseh takih je trenutno 249, prevladujejo zobozdravniki, zdravniki.

Foto: TV Slovenija
Foto: TV Slovenija

"Pred covidom je država imela 233 intenzivnih postelj, s popolno reorganizacijo smo danes prišli do številke 448, kar je 215 več kot pred epidemijo, zmogljivosti smo skoraj podvojili," je razložil Vindišar in ponovil, da intenzivna postelja ni samo ležišče, je "postelja, ob kateri so ventilator, kup drage druge medicinske opreme, vsaj en zdravnik, štiri intenzivne medicinske sestre". "To je standard v normalnih razmerah, standardi so danes popolnoma drugačni. Prepolovljeno je število zdravnikov na pacienta, prav tako kader zdravstvene nege. V prostoru, kjer sta bili prej dve postelji, so danes tri, tako da so nekateri oddelki praktično kapacitete podvojili," je dejal.

Vse, razen nujnih primerov stoji

"Ko vzpostavimo novo posteljo, vzamemo kader z drugih oddelkov, kjer je imel prej drugo nalogo. Tu so najbolj na udaru anesteziologi internisti," je dejal. Ko prerazporedijo zdravnika in medicinsko sestro na covidni oddelek, jo odvzamejo z drugega delovišča, kjer zato delo ni opravljeno. "To pomeni, da v zdravstvu trenutno, razen obravnave nujnih primerov, onkoloških pacientov, porodnic, nosečnic, vse stoji. Nenujni posegi se ne izvajajo. Bojim se, da smo zelo blizu temu, da ne bomo imeli niti anesteziologa, ki bi uspaval pacienta za operacijo," je izrazil skrb.

Dodal je še: "V tem trenutku ne moremo več poskrbeti za večjo naravno ali prometno nesrečo, kjer bi imeli večje število ponesrečencev." Pozval je ljudi, naj se izogibajo adrenalinskim športom in dejavnostim, kjer je večje tveganje za poškodbo, saj "preprosto ni dovolj kadra, da bi lahko poskrbeli za vse".

"Ta trenutek so vsekakor v ospredju pacienti, ki se dušijo, ki potrebujejo intenzivno zdravljenje," je jasen. Vse dejavnosti tako usmerjajo v to, da nihče, ki bi potreboval intenzivno zdravljenje, ne bi ostal brez te možnosti, je še dodal.

Ob pomanjkanju kadra si ministrstvo pomoč iz tujine želi še ta teden

Želja ministrstva: Tuji zdravstveni delavci v Sloveniji že ta teden

Glede kadra potekajo tudi pogovori s tujino – tuje moči bi namestili v UKC-ju Ljubljana oziroma v t. i. DTS-ju, kjer načrtujejo vzpostavitev osrednje intenzivne enote za vse tiste paciente, ki jih ne bodo mogli namestiti v katero izmed drugih 14 bolnišnic, je navedel Vindišar in dodal, da ta trenutek ni podpisane še nobene pogodbe o prihodu tujih zdravniških ekip, imajo pa obljube o prihodu dveh ekip iz Italije. Skupno naj bi v Slovenijo prišlo okoli 30 zdravstvenih delavcev, na ministrstvu pa si želijo, da bi se to zgodilo že ta teden.

Strokovnjaki so pripravili zbirko vprašanj in odgovorov o virusu, covidu-19, cepivih in zdravilih.

Vindišar se je na novinarski konferenci dotaknil tudi novega pravilnika o testiranju. Kot je znano, so pristojni olajšali dostop do PCR-testiranja, ki je zdaj mogoče že s fotografijo ploščice za samotestiranje skupaj z osebno izkaznico. To posameznik izvajalcu PCR-testiranja zgolj predloži na vpogled, je spomnil Vindišar in poudaril: "S tem načinom smo pomembno razbremenili primarno raven in pospešili pridobivanje rezultatov testiranja."

Zagorski dijaki na pomoč zdravstvu

Regeneron po posvetu z osebnim zdravnikom, prihajata še dve novi zdravili

Vindišar se je dotaknil tudi zdravil za zdravljenje covida-19. Kot je spomnil, si je Slovenija že poleti prek skupnih evropskih javnih naročil in zagotovila zdravilo regeneron, ki ga danes uporabljajo pri bolnikih, ki imajo večje tveganje za hospitalizacijo, trudijo pa se zagotoviti tudi druga zdravila, je dejal. V naslednjih tednih tako pričakujejo še dve novi zdravili, eno iz skupine monoklonskih protiteles in eno iz skupine protivirusnih zdravil. "Določeni proizvajalci so že napovedali motnjo pri oskrbi oz. nabavi, zato si prizadevamo, da bodo v Sloveniji na voljo različna zdravila, s katerimi bodo prebivalci lahko ustrezno preskrbljeni," je še navedel in vse, ki imajo tveganje za hujših potek bolezni, pozval, naj se pri osebnem zdravniku takoj po okužbi posvetujejo glede uporabe zdravila regeneron: "Zdravilo mora biti namreč aplicirano čim prej po potrjenem PCR-testu."

Neuradno: število okužb v torek 3136

Cepljenih 54 odstotkov prebivalstva

V državi je po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) trenutno aktivno okuženih 43.457 ljudi, kar je 1339 manj kot dan prej. Sedemdnevno povprečje okužb znaša 2928, 14-dnevno na 100.000 prebivalcev pa 2062. Sedemdnevno povprečje potrjenih primerov se je tako zmanjšalo za 162, 14-dnevna incidenca na 100.000 prebivalcev pa za 63.

Z enim odmerkom cepiva proti covidu-19 je po podatkih NIJZ cepljenih 1.223.965 ljudi, z vsemi potrebnimi odmerki pa 1.140.332, kar predstavlja 54 odstotkov prebivalstva.

Evropska komisija je objavila graf, ki na levi strani prikazuje delež precepljenih polnoletnih državljanov držav članic, na desni pa število umrlih na milijon prebivalcev v 14-dnevnem obdobju. V državah z višjo precepljenostjo je umrlih za covidom-19 manj, smrtnost pa se, z nekaterimi odstopanji, povečuje z manjšo precepljenostjo. Foto: Twitter/Evropska komisija
Evropska komisija je objavila graf, ki na levi strani prikazuje delež precepljenih polnoletnih državljanov držav članic, na desni pa število umrlih na milijon prebivalcev v 14-dnevnem obdobju. V državah z višjo precepljenostjo je umrlih za covidom-19 manj, smrtnost pa se, z nekaterimi odstopanji, povečuje z manjšo precepljenostjo. Foto: Twitter/Evropska komisija

Razprava o obveznosti tretjega odmerka

O tem, ali bi bilo lahko za veljavnost covidnih potrdil obvezno cepljenje s tretjim odmerkom, je v torek razpravljala svetovalna skupina, novosti pa za zdaj ni sprejela. Vodja svetovalne skupine za cepljenje proti covidu-19 in predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović je napovedala, da se bo to v prihodnosti verjetno zgodilo, saj je glede na epidemiološke razmere in glede na upadanje odpornosti tako pri prebolevnikih kot tudi pri "bazično" cepljenih to smiselno. Slovenija bo verjetno med prvimi državami v Evropi, ki se bo odločila za to, je dodala.

Predstojnik Centra za nalezljive bolezni pri NIJZ-ju Mario Fafangel je ob tem sporočil, da zdaj ni čas za nove cepilne sheme. "Potrebujemo osnovo, da preživimo zdaj," je dodal. Imunolog Alojz Ihan pa je v torkovih Odmevih povedal, da je tretji odmerek že priporočljiv predvsem za starejše od 50 let in tiste, ki so cepljeni z vektorskimi cepivi. "S terena neprestano dobivamo informacije, da v resnici prva dva odmerka ne zadoščata," je ob tem dodal Ihan.

V covidne bolnišnice še štiri zdravstvene ekipe Slovenske vojske

Slovenska vojska je v bolnišnice napotila štiri dodatne zdravstvene ekipe. Tri ekipe bodo začasno delovale v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana, ena pa v Mariboru. Delali bodo na intenzivnih covidnih oddelkih, oddelkih urgentne medicine in glede na potrebe tudi drugje. Dodatne ekipe so se pridružile 20 pripadnikom Slovenske vojske, ki že od 16. novembra delujejo v obeh kliničnih centrih ter v splošnih bolnišnicah v Celju in Novem mestu. Skupaj v slovenskih bolnišnicah trenutno tako pomaga 40 pripadnikov vojske.