Govor predsednika vlade Marjana Šarca. Foto: BoBo/Borut Živulović
Govor predsednika vlade Marjana Šarca. Foto: BoBo/Borut Živulović

Z odprtjem poslovnega foruma se je v Ljubljani začel četrti vrh pobude Tri morja, ki ga gosti predsednik republike Borut Pahor. Poslovni forum je odprl premier Marjan Šarec, ki je v govoru poudaril pomen boljše povezljivosti za uspešnejšo in vzdržnejšo prihodnost.

Pahor in ameriški minister Perry izpostavila diverzifikacijo energetskih virov

"Samo z izboljšanjem povezljivosti, ne samo od severa proti jugu, temveč tudi od zahoda proti vzhodu, lahko zagotovimo boljšo, uspešnejšo in vzdržnejšo prihodnost za naslednje rodove," je dejal Šarec ob začetku drugega poslovnega foruma v okviru pobude Tri morja, ki se ga udeležuje več kot 600 poslovnežev iz več kot 40 držav.

Šarec je poudaril tudi pomen kohezije. Prepričan je, da bo boljša digitalna energetska in prometna povezanost srednje in vzhodne Evrope koristna za Evropsko unijo kot celoto. "Vse tri so ključne za gospodarski razvoj regije, izboljšanje življenjskih razmer, zaposlitvenih možnosti in inovacij," je dodal.

Opozoril je, da 12 držav pobude, ki so geostrateško umeščene med Baltskim, Črnim in Jadranskim morjem, predstavlja 28 odstotkov ozemlja EU-ja in 22 odstotkov prebivalstva, a le 10 odstotkov BDP-ja Unije.

Pobuda Tri morja je po njegovih besedah pomemben dejavnik pri izgradnji močne, odporne in povezane Evropske unije, poleg tega pa ustvarja priložnosti za krepitev čezatlantskega sodelovanja.

Gostitelj vrha Pahor z odhajajočim predsednikom Evropske komisije Junckerjem. Foto: BoBo/Borut Živulović
Gostitelj vrha Pahor z odhajajočim predsednikom Evropske komisije Junckerjem. Foto: BoBo/Borut Živulović

Šarec je v izjavi za medije pozdravil veliko udeležbo na poslovnem forumu. Ob tem je poudaril, da gre pri Treh morjih za predsedniško pobudo, vendar pa je vlada pristopila s pokroviteljstvom poslovnega foruma, saj se mu zdi to dobra nadgradnja dogodka.

Pobudo je po njegovem mnenju treba jemati resno, ker prispeva k različnim mnenjem in različnim pogledom na razvoj EU-ja kot tudi držav, ki jo sestavljajo. "In če smo del te pobude, potem je dobro, da iz te pobude nekaj odnesemo, da ni samo pobuda zaradi srečevanja," je poudaril premier.

Vrh pobude Tri morja v Sloveniji

Gorjup: Beseda dneva je povezovanje
Zbrane na forumu je nagovoril tudi predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Boštjan Gorjup, ki je poudaril, da je cilj poslovnega foruma spodbuditi nadaljnji gospodarski in družbeni razvoj držav pobude, krepitev medsebojnega sodelovanja, pa tudi sodelovanja v širši evropski regiji in v svetu.

"Beseda dneva je povezovanje. Vzpostavljanje skupnih temeljev predstavlja izziv. Orodje za njegovo doseganje pa je inovativnost," je dejal Gorjup.

Spomnil je, da so lani na vrhu v Bukarešti podpisali pismo o nameri glede ustanovitve investicijskega sklada pobude Tri morja, letos pa se pogovori nadaljujejo. Investicijski sklad bi po Gorjupovih besedah lahko postal pomembna dodatna platforma za financiranje projektov z oprijemljivim učinkom na regijo in EU.

Predsedniški panel za večjo povezanost regije

Foto: BoBo/Borut Živulović
Foto: BoBo/Borut Živulović

Predsedniki držav pobude Tri morja so se na predsedniškem panelu v okviru vrha te pobude v Ljubljani zavzeli za večjo medsebojno povezanost, tako na transportnem kot energetskem področju. Na panelu, ki ga je povezoval gostitelj, slovenski predsednik Borut Pahor, so se zavzeli tudi za zmanjšanje razvojnega zaostanka za zahodnimi članicami EU-ja.

Slednje je v uvodnem nagovoru izpostavil tudi Pahor, ki je napovedal, da bodo na tokratnem vrhu pregledali napredek dosedanjih zadanih skupnih projektov v okviru pobude Tri morja in oblikovali tudi nove predloge, to pa nato predstavili novi Evropski komisiji z novim predsednikom. "Predstavili bomo lahko naš skupni seznam ciljev," je dejal in izrazil pričakovanje, da bo komisija morala to resno upoštevati.

Poljski predsednik Andrzej Duda, ki ga je Pahor poimenoval kot ustanovnega očeta te pobude, je opozoril, da vzhodni del Evrope, ki mu pripada 12 članic pobude v trikotniku med Baltskim, Jadranskim in Črnim morjem, caplja za Zahodno Evropo na področju prometnih in energetskih povezav. Pot z vlakom ali avtomobilom na vzhodu traja občutno dlje kot na zahodu. Zato bi bilo treba premostiti razlike, se je zavzel Duda, hkrati pa pozval h krepitvi sodelovanja.

"Ne moremo delovati sami, potrebujemo sodelovanje, če želimo, da bodo rezultati za vse pozitivni," je dejal poljski predsednik.

S hrvaško predsednico Kolindo Grabar-Kitarović - ki jo je Pahor označil za ustanovno mater pobude - je Duda opozoril tudi na oblikovanje posebnega finančnega sklada pobude Tri morja, ki bi postal nov vir za financiranje velikih infrastrukturnih projektov.

"Sodelovanje v regiji jemljemo zelo resno. Uspehov ne bomo merili po številu sestankov in deklaracijah, ampak po kilometrih novih cest, železnic in plinovodov," je še dejal Duda.

Hrvaška predsednica je pohvalila pobudo kot platformo, ki išče praktične rešitve. In ena tovrstnih praktičnih rešitev bi bil omenjeni sklad. "Želimo premostiti razlike med vzhodom in zahodom, pospešujemo pa tudi kohezijsko povezanost Evrope," je dejala.

"Naši cilji so zelo jasni, želimo boljše življenje za naše državljane in enake priložnosti, izboljšati naše povezave na transportnem in energetskem področju," je še dodala.

K okrepitvi sodelovanja je pozval tudi bolgarski predsednik Rumen Radev. "Brez skupnih prizadevanj ni rezultatov," je dejal.

Estonska predsednica Kersti Kaljulaid je opozorila tudi na okoljske probleme, saj da naši otroci odraščajo v grožnji, da bomo uničili naš planet. "Zato so inovacije nujne, zlasti v transportnem in energetskem sektorju, da bomo dosegli bolj čiste, zelene rešitve," se je zavzela.

Češki predsednik Miloš Zeman se je vrha pobude udeležil prvič, predlagal pa je tudi okrepitev pobude z dimenzijo varne preskrbe z vodo. Pri tem se je zavzel za obuditev "projekta" povezovanja dežel v porečjih Donave, Odre in Labe, ki po njegovih besedah odlično povezujejo tri morja pobude.

Komentar novinarja Radia Slovenija Luke Robida

Že od začetka pobude Tri morja je jasno, da imajo pri tem povezovanju svoj interes Združene države Amerike, in to se je potrdilo tudi danes, ko je še pred uradnim začetkom predsednik Pahor sprejel tamkajšnjega energetskega ministra Ricka Perryja. Ta je pozval k nadaljevanju diverzifikacije energetskih virov, ki jo v prvi vrsti razume kot zmanjševanje energetske odvisnosti od Rusije. Države med tremi morji pa lahko računajo na ameriško pomoč, naj gre za jedrske reaktorje ali pa povečan uvoz utekočinjenega plina - kar je pravzaprav že trend. Z ameriškim gostom se je dvostransko sešel tudi premier Marjan Šarec, potrdila sta dobro sodelovanje na področju civilne jedrske energije, s katero je opremljena krška nuklearka.

Na predsedniškem panelu sta kot gosta nastopila še madžarski zunanji minister Peter Szijjarto in ameriški sekretar za energetiko Rick Perry. Szijjarto, ki je nadomeščal madžarskega predsednika Janosa Aderja, je opozoril tudi na varnostne vidike. Tudi on se je zavzel za večjo povezanost transportnih poti, kar bo pripomoglo tudi h krepitvi varnosti.

Opozoril je, da si Madžarska želi boljši dostop do alternativnih virov energije, zlasti terminalov utekočinjenega plina. Če se to ne bo spremenilo, bodo priseljeni v dolgoročne dogovore z Rusijo, je še opozoril Szijjarto.

Perry se je na tej točki navezal, da ZDA podpirajo EU in evropsko energetsko unijo za izboljšanje energetske oskrbe. "Zdaj je čas za ukrepanje, da začnemo sodelovati in ukrepati," se je zavzel in ponudil vključitev ZDA v energetsko oskrbovalno verigo. Zatrdil je tudi, da ZDA ne bodo nikoli uporabile energije kot orodja za doseganje svojih ciljev in interesov.

Rick Perry v Sloveniji
Omejitev prometa

Od 19. ure je spet dovoljen promet za tovorna vozila, vozila, ki presegajo 7,5 ton, in vozila, ki prevažajo nevarne snovi, zaradi varovanja predsednikov in ostalih visokih državnih predstavnikov z delegacijami, ki so se udeležili pobude Tri morja, so sporočili z Generalne policijske uprave. Policisti na trasah potovanja varovanih oseb vzpostavljajo tudi kratkotrajne zapore, s tem pa zagotavljajo varovanje in pretočnost v prometu. V četrtek pa bo omejitev za ta vozila veljala med 8. in 17. uro.

Panel o energetiki

Slovenska infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek se je na panelu o energetiki osredotočila na potrebo po sodelovanju v regiji pri postaviti energetske infrastrukture. EU je po njenih besedah na prelomni točki, ki bo odločila, ali bomo dosegli zastavljene okoljske cilje do leta 2050.

"Ustrezna energetska infrastruktura nam bo pomagala pri doseganju zastavljenih ciljev. Vsi se lahko odločimo za manj premoga ali pa se odrečemo jedrski energiji. Vendar tega ne bomo mogli storiti brez ustrezne infrastrukture, ne le znotraj posamezne države, temveč celotne regije," je poudarila.

V boju proti emisijam toplogrednih plinov evropske države vse pogosteje posegajo po utekočinjenem zemeljskem plinu. Pri tem so udeleženci današnjega panela pozornost posvetili tudi plinskemu terminalu, ki ga gradijo na Krku. Hrvaški minister za okolje in energetiko Tomislav Čorić je ob tem ocenil, da je bila odločitev za izgradnjo terminala dobra in premišljena.

Za goste vrha pobude Tri morja sodobna slovenska večerja

Plinsko infrastrukturo pospešeno gradi tudi Poljska. "Transformacija na področju energetike bi nas morala voditi v večjo varnosti in stabilnost oskrbe, potekati pa mora tudi s poudarkom na boju proti podnebnim spremembam," je poudaril državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Poljske Piotr Naimski. Strategijo države na področju energetike je opisal z besedami "kombinacija obnovljivih virov energije v kombinaciji s plinom in jedrsko energijo".

Direktor družbe Hrvaško elektrogospodarstvo (Hep) Opskrba Robert Krklec je med prednostne naloge hrvaške energetike navedel gradnjo novih hidroelektrarn, razvoj fotovoltaike in večje pridobivanje elektrike z vetrnicami. "Delež obnovljivih virov energije žeilimo v prihodnjih nekaj letih dvigniti na 50 odstotkov," je dejal.

Direktor Gen energije Martin Novšak je med prioritetami v Sloveniji predstavil idejo o gradnji drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem, s katerim bi zmanjšali emisije v okolje, medtem ko je direktor področja za strateške inovacije pri Elesu Uroš Salobir predstavil projekt gradnje pametnih omrežij Sincro.grid.

Panel o prometu za večjo povezljivost

Prometna povezljivost je ključna za uravnotežen družbeni in gospodarski regionalni razvoj, so se strinjali sodelujoči na panelu o prometu, ki je danes v Ljubljani potekal v okviru pobude Tri morja.

Evropska komisarska Violeta Bulc je uvodoma izpostavila pomen prometa za razvoj. "Če se ustavi promet, se ustavi vse," je začela. EU, kot je pojasnila, sledi ukrepom s področja digitalizacije, dekarbonizacije, investicij in inovacij za popolnoma povezano in prometno učinkovito Evropo. Bulčeva je opozorila, da je razvoj prišel tudi z veliko ceno, zato je treba veliko pozornosti nameniti viziji nič, katere cilj je nič žrtev na evropskih cestah.

Da bi bila Evropska komisija prepoznana kot vodilni svetovni igralec in partner na področju prometa, je Bulčeva izpostavila tudi potrebo po sodelovanju unije s tretjimi državami. Med drugim je izpostavila infrastrukturne projekte v državah Zahodnega Balkana, pri katerih sodeluje unija.

Poleg komisarke so na panelu sodelovali predstavniki vlad štirih držav ter predstavnika panoge. Državna sekretarka na infrastrukturnem ministrstvu Nina Mauhler je izpostavila, da ima Slovenija zaradi geostrateške lege edinstven vpogled v to, kako pomembna je dobra in učinkovita prometna povezanost.

Država po njenih besedah sodeluje v številnih mednarodnih programih, pobudah in strategijah, skozi njo pa med drugim tečeta dva od devetih evropskih koridorjev. Ob tem je izpostavila, da se Slovenija osredotoča na to, da do leta 2030 zagotovi popolno pretočnost na teh koridorjih.

Med projekti, ki jih trenutno izvaja Slovenija, je državna sekretarka izpostavila projekt izgradnje drugega tira železniške proge med Divačo in Koprom, ki bo povečal zmogljivost na progi iz koprskega pristanišča. Omenila je tudi drugo cel predora Karavanke, ki ga Slovenija izvaja skupaj z Avstrijo. Prepričana je, da morajo države skupaj določiti prioritete, združiti moči in kar najbolje izkoristiti državne in evropske proračune ter nove instrumente, ki so namenjeni naložbam v infrastrukturo.

Tudi po mnenju češkega prometnega ministra Vladimirja Kremlika je treba združiti moči, saj je "prometna povezanost brezpredmetna brez sodelovanja". Poudaril je, da je ta ključna za gospodarski in družbeni razvoj. Nekaj projektov, pri katerih sodeluje več držav, je naštel državni sekretar na poljskem infrastrukturnem ministrstvu Rafal Weber. Izpostavil je projekt Via Carpathia, ki po njegovi oceni pelje v prihodnost. Projekt cestne povezave bo tekel od Baltskega do Sredozemskega morja in bo pohitril izredni potencial, ki ga ima po njegovi oceni regija.

Na panelu je sodeloval tudi pomočnik sekretarja za letalstvo in mednarodne zadeve na ameriškem ministrstvu za promet Joel Szabat, ki je izpostavil dobro sodelovanje med EU in ZDA na področju letalstva. Je pa v okviru tega dogovora izpostavil dve vprašanji, ki jih morata po njegovi oceni strani še doreči. To so davki na emisije in najem letal.

Panogo sta na panelu o prometu zastopala direktor družbe Deutsche Bahn za Vzhodno Evropo Vincent van Houten in predsednik uprave Luke Koper Dimitrij Zadel. Oba sta izpostavila pomen varne in učinkovite infrastrukture za podjetja. Zadel se je dotaknil tudi projekta drugi tir in izpostavil njegov pomen za razvoj koprskega pristanišča.

S paneloma o prometu in digitalizaciji, ki sta potekala vzporedno, se je danes zaključil del poslovnega foruma, ki je potekal v okviru pobude Tri morja.

Vrh pobude Tri morja v Ljubljani

Kaj sploh je pobuda Tri morja

Pobuda Tri morja združuje 12 držav med Baltskim, Jadranskim in Črnim morjem. Vrha v Ljubljani se udeležuje pet predsednikov in tri predsednice – Rumen Radev iz Bolgarije, Miloš Zeman iz Češke, Kersti Kaljulaid iz Estonije, Kolinda Grabar-Kitarović iz Hrvaške, Raimonds Vejonis iz Latvije, Dalia Grybauskaite iz Litve, Andrzej Duda iz Poljske in Klaus Iohannis iz Romunije.

V pobudi sodelujejo še Avstrija, Madžarska in Slovaška, a so se njihovi predsedniki opravičili in bodo zastopani na drugi ravni.

Kot gostje se srečanja udeležujejo tudi nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier, predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker in ameriški sekretar za energijo Rick Perry.

Zbrani pred predsedniško palačo. Foto: BoBo/Borut Živulović
Zbrani pred predsedniško palačo. Foto: BoBo/Borut Živulović

Perry je izrazil podporo pobudi. "Podpiramo vas na poti oblikovanja svoje energetske prihodnosti," je izjavil. ZDA želijo po njegovih besedah državam Srednje in Vzhodne Evrope pomagati pri razpršitvi virov energije, med drugim z izvozom utekočinjenega zemeljskega plina, pa tudi s sodelovanjem področju pridobivanja jedrske energije. ZDA je predstavil kot močno konkurenco Rusiji. "Ponujamo svoboden in odprt trg. Ponujamo transparentnost. In ostajamo zanesljiv dobavitelj energentov," je poudaril Perry.

V Ljubljano je prišlo še 16 ministrov, 12 državnih sekretarjev, več visokih predstavnikov mednarodnih organizacij in poslovnežev – skupaj jih bo več kot 500 iz skupaj 44 držav.

Vmes bo predsednik Borut Pahor vodil predsedniški panel, na katerem bodo govorili o geopolitičnih izzivih za EU med Baltikom, Jadranom in Črnim morjem. Predsednik bo nato svoje visoke goste gostil še na slavnostni delovni večerji.

Vrh se bo nadaljeval še v četrtek. Poslovni del v Ljubljani, predsedniški del pa bo imel plenarno zasedanje na Brdu pri Kranju.