Vlada je začela mandat s približno 50 odstotki podpore državljanov, ki je do maja zrasla na 60 odstotkov. To se je zgodilo v času prvega zaprtja, ko je družbeno življenje v celoti zastalo. Vlada je torej začela mandat z velikim zaupanjem državljanov, s podporo, kakršne prejšnje ekipe niso imele, poudari odgovorni urednik Dnevnika Miran Lesjak. "Vlada je imela sijajne nastavke in ljudje so si veliko obetali, da bo premagala krizo epidemije. Po letu dni je podpora vladi pod eno tretjino in mislim, da se do konca mandata, tudi če bo zelo uspešno vodila Evropsko unijo, ti rejtingi ne bodo več spremenili," meni sogovornik podkasta Umetnost možnega.

Kolateralne koristi vlade v boju proti epidemiji

Kaj se je zgodilo, da je podpora vladi v enem letu tako strmoglavila? Ministrski ekipi je po Lesjakovih besedah "uspelo" nekaj neverjetnega. Uspelo se ji je spreti skoraj s celotno družbo: z mediji, s kulturniki, z znanstveniki, z lastnim državnim aparatom, denimo s tožilci, z mladimi, z dijaki … S kom ta vlada ni sprla, se vpraša Lesjak: "To je umetnost – voditi državo na način, da se spreš z domala vsemi podsistemi družbi."

Položaj vlade resda ni zavidljiv, meni Lesjak, a po drugi strani ni mogoče spregledati, da v teh zaostrenih in dramatičnih razmerah vlada opravlja še eno misijo, pospešeno kadruje: "Menja upravo Telekoma brez kakršnih koli racionalnih poslovnih argumentov, pač pa izključno na podlagi političnih argumentov. Menjava uprave in nadzorne svete vseh državnih družb in kulturnih ustanov, kjer to lahko naredi. In seveda vsi uvidimo, da ti vladni ukrepi niso v nikakršni korelaciji z bojem proti epidemiji. Ti ukrepi vlade so v resnici kolateralna korist te vlade v boju proti epidemiji. Zato ti rezultati javnomnenjskih raziskav niso presenečenje."

Vlada si ne želi, da se znova "prebudi" ljudstvo

Z urednikom Dnevnika smo poleg razlogov za tako strm padec javnomnenjske podpore vladi analizirali tudi "ponudbo" na drugi strani politične mavrice. Antijanšizem ne bo dovolj, je prepričan Lesjak in kot edino rešitev za opozicijo vidi skupen program, ki ponuja alternativo. In seveda je pomembno tudi to, kdo bi bil obraz te povezane opozicije. Lesjak meni, da napoved Jožeta P. Damijana, da bi nova liberalna stranka lahko nagovorila velik del volilnega telesa, ni realna. Prostor za liberalno stranko je v Sloveniji omejen pod 10 odstotki, lahko je le jeziček na tehtnici. "Ni liberalne stranke, ki bi pri nas lahko osvojila 20 odstotkov in osvojila oblast," je prepričan.

Ali bomo jeseni, če bomo poleti lahko šli na dopust, v gostilne in čez meje, že pozabili na jezo, depresijo, žalost? In bodo torej tudi izid volitev, kadar koli že bodo, precej drugačen od sedanjih napovedi? Tudi to je mogoče, se strinja Lesjak, ki je sicer prepričan, da politično mrtvilo ta hip lahko razburkajo samo državljani.

"Če bi se zbudila družba, se bo zgodilo ljudstvo. Vsi se čudijo, zakaj se nič ne zgodi. To je nekaj, česar stranke ne morejo nadzorovati. Mislim, da se tudi vlada te nevarnosti zaveda. Politika bo skušala storiti vse, da ukrepi ne bi preveč razburjali ljudi."