Evropski parlament. Foto: EPA
Evropski parlament. Foto: EPA
Janša ostro nad novinarko Politica, v bran so ji stopili številni kolegi kot tudi mediji in ustanove

Plaz je sprožil članek novinarke Lili Bayer v bruseljskem časopisu Politico, v katerem na temelju pričevanj pretežno anonimnih virov iz slovenskih novinarskih vrst opisuje poskuse slovenske vlade, da bi si podredila medije. Peter Žerjavič priznava, da smo se znašli v fokusu. "Ne bi sicer rekel, da je Slovenija glavna tema v Bruslju, seveda pa je več zanimanja za nas kot sicer, kajti slovenski premier je s svojimi nastopi izstopil iz običajnih okvirov. Zaradi tega se je vsul plaz, a bruseljski balonček se mora ukvarjati tudi z drugimi temami, zato je vrhunec z odzivom Evropske komisije že za nami in verjetno se zadeva počasi seli v arhive," meni Delov dopisnik iz Bruslja.

Po Trumpu ostaja Janša poslednji v njegovi ligi

Evropska komisija obsodila napade Janše na novinarko Politica

Kar je bilo po njegovih besedah za bruseljske razmere šokantno, je bil brutalen verbalni napad na avtorico članka o medijskih razmerah v Sloveniji Lili Bayer, saj so vajeni drugačnega komuniciranja z najvišje ravni. "Takšni napadi na medije veljajo za nesprejemljive in zato je bil takšen tudi odziv. Mislim, da je zgodba o dogajanju na medijskem področju v Sloveniji, ki jo je kolegica opisala, absolutno relevantna. Tudi odzivi na to kažejo tako. Vidimo tudi, kakšna so tveganja za demokracijo v EU-ju, in se mi zdi, da je bilo vse povsem na mestu, razen odziva z najvišje ravni v Sloveniji," še meni Žerjavič.

Mislim, da je zgodba o dogajanju na medijskem področju v Sloveniji, ki jo je kolegica opisala, absolutno relevantna. Tudi odzivi na to kažejo tako. Vidimo tudi, kakšna so tveganja za demokracijo v EU-ju, in se mi zdi, da je bilo vse povsem na mestu, razen odziva z najvišje ravni v Sloveniji.

Peter Žerjavič

Radijski kolega Matjaž Trošt se je vprašal, ali obstaja še kak premier, ki na tak način tvita. "In zdi se, da odkar ni več Trumpa, podobnih primerov ne poznamo, zlasti ne v Evropski uniji. Zakaj tak odziv v Bruslju na Janševo reakcijo? Ravno zato, ker se bliža slovensko predsedovanje EU-ju. To je opomba v vsakem novinarskem tekstu, ki se ukvarja z Janševimi tviti in načinom, na katerega se je lotil Politica in kolegice Bayerjeve – da bo Slovenija v drugi polovici tega leta predsedovala Uniji," še doda urednik zunanje politike na Radiu Slovenija.

Politico – dnevna ustava bruseljskega mehurčka

Novinarji v Bruslju smo se vedno hecali, da je najboljše za državo članico, če se o njej ne poroča. Najslabše pa seveda obratno; če se država znajde v fokusu poročanja zaradi odstopanja od evropskih standardov.

Matjaž Trošt

Oba sogovornika poudarita, da je Politico, ki bil v Sloveniji zaradi objave prispevka o politiki in medijih deležen tudi poskusov diskreditacije in zbijanja kredibilnosti, resen medij, ki predstavlja za evrokrate in bruseljske novinarje obvezno jutranje branje. "To je neke vrste dnevna ustava bruseljskega mehurčka. Če delate v Bruslju, je zjutraj nujno prebrati njihov uredniški izbor vsebin, da izveste, kaj se ta dan dogaja oziroma kaj je najpomembneje na evropski agendi. V resnici gre za zelo vpliven medij, saj so znali v pravem trenutku dobro prodati svoje znanje in dobre informacije o tem, kaj se dogaja na evropskem parketu. Tako da je to res nujno branje tako za tiste, ki tam delajo, kot za tiste, ki iz Bruslja poročamo ali smo poročali," razloži Matjaž Trošt, ki je kot dopisnik RTV Slovenija v Bruslju preživel osem let.

Tudi ocene, da je to pristranski medij, so po mnenju Žerjaviča neutemeljene. "Da bi Politico opisali kot levo usmerjen medij, bi bilo treba res imeti veliko domišljije. Sploh je delitev medijev na leve, desne in liberalne nenavadna."

Evropski poslanci ne zamudijo priložnosti za spopad

Dovžan: Janševi tviti ne škodijo ugledu države

In kaj bo sledilo? Na uradni ravni v odnosih med državami članicami po mnenju Trošta ne bi smelo biti večjih težav. Na parlamentarni ravni pa se po njegovem mnenju utegnejo pojaviti trenja, saj je za evropske poslance značilno, da ne zamudijo bitke: "In če jo bodo tukaj prepoznali, tudi za svojo lastno promocijo, bo Slovenija še kar nekaj časa polnila časnikarske stolpce s pripisom, da v drugi polovici leta predseduje Uniji. Novinarji v Bruslju smo se vedno hecali, da je najboljše za državo članico, če se o njej ne poroča. Najslabše pa seveda obratno; če se država znajde v fokusu poročanja zaradi odstopanja od evropskih standardov."

V podkastu tudi o tem, kam lahko pripelje parlamentarna preiskava slovenskih razmer, pa tudi o tem, kako so se na evropskem parketu znašli slovenski politiki začetniki, ki jih EU niti ni posebej zanimal, in na drugi strani trenutni predsednik vlade, ki nima zadržkov, da svoja stališča glasno in jasno pove. Tudi če s tem dvigne prah in če se Slovenija znajde v središču (ne)zaželene pozornosti.

Avdio: Celotna epizoda podkasta Umetnost možnega

Iz Bruslja z ljubeznijo – Matjaž Trošt in Peter Žerjavič