Politično ozračje je pregreto, saj je v zraku vprašanje, ali bo še pred novim letom vložena konstruktivna nezaupnica vladi Janeza Janše. Vse očitneje je, da bi utegnil biti kandidat za mandatarja povratnik v politiko, novi stari predsednik DeSUS-a Karl Erjavec, ki je takoj po izvolitvi predlagal svojim poslancem odhod iz vladne koalicije.
Kroži teorija, da je cena obstanka poslancev Desusa na strani vladne koalicije še iz časa odstavljanja Aleksandre Pivec, ko je premier Janša na pobudo poslancev predlagal njeno razrešitev. In zelo očitno je, da poslanci Desusa z izjemo Jurija Lepa imajo težavo z odhodom iz koalicije.
Naš tokratni sogovornik Anže Božič vidi ravnanje Karla Erjavca zanj značilno potezo njegove malce "kavbojske politike": "Mogoče je nekoč v DeSUS-u res tako delovalo, vendar zdaj očitno ni več v taki poziciji. In tako hitro, kot si je predstavljal preobrat, ne gre. Slišim tudi, da je na sestanku s poslanci nekoliko drugače govoril kot pred mediji, zato so povlekli ročno zavoro. Poslanci se še zmeraj relativno udobno počutijo v Janševi koaliciji," pravi Božič, a meni, da ideje o strmoglavljenju vlade še ne gre pokopat, več pa bo pokazal jutrišnji dan.
Nekdanji premier Marjan Šarec je med prvaki opozicije najjasneje podprl Karla Erjavca kot kandidata za mandatarja morebitne nove vlade. V povezavi z njim se pojavlja največ nezaupanja, ali bo to igro odigral do konca ali drži figo v žepu, da bi šli na predčasne volitve, kar je želel pred časom, pojasnjuje kolega Božič. "Tudi zato mislim, da se je izpostavil s tem sporočilom z željo, da bi vzbudil več zaupanja," dodaja. "Zdaj je tudi jasno, da je resno v igri za alternativnega mandatarja za konstruktivno nezaupnico le še Erjavec. Gre namreč le za vprašanje, kdo bi lahko zbral 46 glasov v parlamentu, in očitno je, da bi to lahko bil le on."
Ko sem prvič slišala za idejo o Karlu Erjavcu, predsedniku najmanjše stranke, kot kandidatu za mandatarja, sem najprej morala globoko vdihniti in se vprašati, ali je to mogoče. A potem sem ugotovila, da to najbrž ni slaba taktika. Kajti, katera stranka pa bi odklonila idejo, da bi njen predsednik vodil vlado?
Taktika, da greš na glasovanje o nezaupnici brez preštetih glasov, pa ne bi bila nova v slovenski politični zgodovini. Leta 1992, po osamosvojitvi, je koalicija Demos razpadla. Naslednje leto aprila je država dobila novega mandatarja šele po treh poskusih konstruktivne nezaupnice. To je bil Janez Drnovšek, ki je ostal predsednik vlade naslednjih deset let. "Ne vem, ali je primerna ali je uspešna na dolgi rok, a napovedi, da bi se to lahko zgodilo pred novim letom, so zelo glasne," je dejala Tanja Starič.
Anže Božič verjame, da se bo poskus konstruktivne nezaupnice še pred novim letom zgodil, način, kako bo vložena, pa je še odprt. Garancij pa ni nobenih, četudi bi za nezaupnico bilo zbranih 46 podpisov, saj je glasovanje tajno.
Ironija trenutka ni le dejstvo, da se je Karl Erjavec po tem, ko ga je stranka DeSUS izločila iz politike, pojavil spet na prizorišču kot mandatar. Najbolj paradoksalno je to, da mora v to idejo najprej sploh prepričati poslance svoje stranke.
In kako bo ravnal predsednik vlade Janez Janša, ob dejstvu, da predsednik ene od koalicijskih strank aktivno spodnaša vlado oz. jo skuša zrušiti? "Kaj pa če se je premier s poslanci DeSUS-a že dogovoril?" se vpraša Anže Božič. "Kroži namreč teorija, da je cena obstanka poslancev DeSUS-a na strani vladne koalicije še iz časa odstavljanja Aleksandre Pivec, ko je premier Janša na pobudo poslancev predlagal njeno razrešitev. In zelo očitno je, da poslanci DeSUS-a z izjemo Jurija Lepa imajo težavo z odhodom iz koalicije." Zato ni nobene garancije, da bodo poslanci upokojenske stranke sledili volji organov DeSUS-a, ki bodo o obstanku v Janševi koaliciji oziroma odhodu iz nje odločali jutri.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje