Poročilo Unicefa zajema podatke o medvrstniškem nasilju v šoli in okolici za 122 držav iz raziskav Global School-based Student Health Surveys (GSHS) in Health Behaviour in School-Aged Children (HBSC). Foto: BoBo
Poročilo Unicefa zajema podatke o medvrstniškem nasilju v šoli in okolici za 122 držav iz raziskav Global School-based Student Health Surveys (GSHS) in Health Behaviour in School-Aged Children (HBSC). Foto: BoBo
Namestnica generalnega direktorja policije Tatjana Bobnar je opozorila, da splet prek družbenih omrežij omogoča storilcem široko in sorazmerno dostopno področje, kjer lahko delujejo pod izmišljeno podobo. Foto: AP
Polovica najstnikov že izkusila spletno nadlegovanje

Poročilo Unicefa zajema podatke o medvrstniškem nasilju v šoli in okolici za 122 držav iz raziskav Global School-based Student Health Surveys (GSHS) in Health Behaviour in School-Aged Children (HBSC). Izsledki druge iz leta 2014 kažejo, da je bilo v Sloveniji 44 odstotkov učencev, starih od 13 do 15 let, v šoli vsaj enkrat ustrahovanih in/ali vpletenih v pretep.

Poročilo so predstavili v okviru Unicefove svetovne kampanje proti nasilju #ENDviolence. Opozarja, da nasilje v šolah z uporabo orožja, kot so noži in pištole, še naprej zahtevajo življenja ter da se v vse bolj digitalnem svetu ustrahovanje seli na splet in družbena omrežja, so sporočili z Unicefa. Medvrstniško nasilje se kaže v različnih oblikah. Podatki tako razkrivajo, da je približno eden od treh mladostnikov, starih od 13 do 15 let, deležen ustrahovanja in pretepanja, trije od desetih šolarjev v 39 državah Evrope in Severne Amerike pa priznavajo, da ustrahujejo svoje vrstnike.

Dekleta pogosteje izpostavljena psihološkemu nasilju
Dekleta in fantje so enako izpostavljeni ustrahovanju, vendar so dekleta pogosteje žrtve psiholoških oblik ustrahovanja, fantje pa so bolj izpostavljeni fizičnemu nasilju in grožnjam. Otroci, ki se znajdejo v stiski, lahko pomoč poiščejo v več kot 700 Unicefovih Varnih točkah po vsej Sloveniji, vse dni v letu, so sporočili z Unicefa. Skoraj 750 milijonov šoloobveznih otrok živi v državah, kjer telesno kaznovanje v šoli ni popolnoma prepovedano. V letu 2017 je bilo 396 vojaških napadov na šole v DR Kongo, 26 v Južnem Sudanu, 67 v Siriji in 20 v Jemnu.

Poročilo "Vsak dan na urniku: odpravimo nasilje v šolah" opozarja, da je nasilje pogost spremljevalec izobraževanja mladih po vsem svetu in negativno vpliva na učenje in blaginjo učencev tako v razvitih državah kot tudi v državah v razvoju. "Učenci so vsak dan izpostavljeni nevarnostim, kot so pretepanja, ustrahovanje med vrstniki in na spletu, telesno kaznovanje, spolno nadlegovanje, nasilje z orožjem in pritiski, da se pridružijo tolpam. Kratkoročno ima to uničujoč vpliv na njihovo učenje, dolgoročno pa lahko vodi v depresije, tesnobe in celo samomore. Nasilje je lekcija, ki je ne bi smel izkusiti noben otrok, saj za vedno zaznamuje njegovo življenje," je ob objavi poročila poudarila izvršna direktorica Unicefa Henrietta H. Fore.

Projekt Odklikni proti spletnemu nasilju nad ženskami in dekleti
Danes so predstavili kampanjo Odklikni, katere namen je dvigniti ozaveščenost glede spletnega nasilja nad ženskami in dekleti. Po najnovejši raziskavi je namreč pri nas vsaj eno obliko spletnega nadlegovanja že doživelo 56 odstotkov učenk od 7. do 9. razreda in kar 65 odstotkov dijakinj. Glavni cilj projekta je prek ozaveščanja preprečiti spletno nasilje in nadlegovanje nad ženskami in dekleti.

Fantje pogostejši spletni nadlegovalci
V okviru projekta Odklikni so v centru za družboslovno informatiko ljubljanske fakultete za družbene vede izvedli raziskavo o razširjenosti in prepoznavanju spletnega nadlegovanja med mladimi v Sloveniji. "Raziskava je pokazala, da so fantje najpogostejši spletni nadlegovalci tako deklet kot fantov. Fantje spletno nadlegovanje najpogosteje doživljajo od oseb z njihove šole, dekleta pa od tistih zunaj šolskega prostora. Fantje spletno nadlegovanje pogosteje dojemajo kot smešno, kot zabavo, in se nanj ne odzovejo, dekleta pa zaradi spletnega nadlegovanja pogosteje zaznavajo resne posledice, kot so nemoč, depresija, stres, strah," je povedala raziskovalka Barbara Brečko.

Splet prek družbenih omrežij omogoča storilcem široko in sorazmerno dostopno področje, kjer lahko delujejo pod izmišljeno podobo, je poudarila namestnica generalnega direktorja policije Tatjana Bobnar. Med žrtvami so najpogosteje mladoletne osebe, a tudi odrasli niso izvzeti. Zato apelira na vse žrtve, da spletno nasilje prijavijo policiji, ker lahko le tako ustrezno ukrepajo in ustavijo nasilje. Kot je še poudarila, je javna objava posnetkov ali sporočil druge osebe s spolno vsebino brez njene privolitve v primeru hujše prizadetosti njene zasebnosti od junija 2017 kaznivo dejanje, zaradi katerega lahko storilcu sodišče prisodi od treh mesecev do treh let zapora. Gre namreč za nedopustno zlorabo osebnih podatkov.

Za otroke in mlade so v okviru kampanje pripravili priročne brošure, plakate, interaktivno spletno mesto odklikni.si, ozaveščajo in izobražujejo tudi prek družbenih omrežij. Pripravili so tudi mobilno aplikacijo Odklikni, ozaveščanje pa bo potekalo tudi s televizijskimi oglasi in promocijskimi spoti.

Polovica najstnikov že izkusila spletno nadlegovanje