Ko je Jure Leben junija 2018 opravljal funkcijo državnega sekretarja na infrastrukturnem ministrstvu in je enemu od javnih uslužbencev dvakrat naročil, naj vlogo družbe SHS Aviation o zainteresiranosti za izvedbo javno-zasebnega partnerstva za Letališče Edvarda Rusjana Maribor pusti pri miru in jo da v predal, je njegovo ravnanje po ugotovitvah Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) pomenilo kršitev integritete po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije.

Kot so pojasnili na KPK-ju, so postopek začeli na podlagi prijav, ki so jih prejeli januarja 2022 in v katerih so bili navedeni očitki, da vlada "Kitajcem ni podelila koncesije za upravljanje letališča" in da "naj bi prišlo do ukaza z vrha ministrstva, da se določene vloge za javno-zasebno partnerstvo ne smejo obravnavati". Komisija je v postopku pridobila in vpogledala v dokumentacijo, pridobljeno v drugi zadevi, ki jo je vodila v povezavi z razvojem mariborskega letališča, ter pridobila dokumentacijo in pojasnila infrastrukturnega ministrstva, izvedli pa so tudi pogovor z Lebnom in pričo.

V postopku so ugotovili, da je Leben kot državni sekretar vplival oziroma dal navodila v povezavi z vodenjem konkretnega postopka, s tem pa je bil kršen 34. člena zakona o javno-zasebnem partnerstvu. Ta javnemu partnerju nalaga, da vlogo o zainteresiranosti za javno-zasebno partnerstvo obravnava in o njej odloči v štirih mesecih od prejema.

Zloraba funkcije in kršenje integritete

Leben je tako svojo funkcijo uporabil v nasprotju z zakonom in ni ravnal v skladu s prvim standardom etičnega kodeksa vladnih funkcionarjev, saj njegova navodila niso bila v skladu z zakonom, s tem pa je kršil integriteto, so sporočili iz protikorupcijske komisije. Navodila, naj da javni uslužbenec vlogo v predal, in vztrajanje pri tem – tudi ob izrecnem opozorilu uslužbenca, da je ministrstvo vezano na rok odgovora – so po mnenju KPK-ja v nasprotju s standardom integritete, kakršen se pričakuje od funkcionarjev.

Ob tem na KPK-ju opozarjajo, da se s takšnimi ravnanji izničita načelo enakopravnosti in namen pravno reguliranih postopkov, ki naj bi zagotavljali objektivno presojo, hkrati pa se krepijo klientelizem, korupcijska tveganja in netransparentno odločanje v zadevah.

Upravno sodišče zavrnilo Lebnovo tožbo in potrdilo ugotovitve KPK-ja

Zoper ugotovitve komisije je Leben sicer sprožil upravni spor, a je upravno sodišče s sodbo zdaj njegovo tožbo zavrnilo in potrdilo ugotovitve KPK-ja tako z vsebinskega kot postopkovnega vidika. Gre sicer za doslej 26. pravnomočno ugotovljeno kršitev integritete.

Leben napovedal uporabo vseh pravnih sredstev

Leben je v odzivu napovedal uporabo vseh razpoložljivih pravnih sredstev, da dokaže, da podrejenemu ni podajal navodil, ki bi bila v nasprotju s slovenskim ali evropskim pravom. Svoj prav bo dokazoval tudi s pomočjo zapisnikov kolegija ministra in s pričami, je dodal.

Na KPK-ju še poudarjajo, da se integriteta v institucijah vedno gradi in krepi od zgoraj navzdol, k čemur največ prispevajo funkcionarji z visoko stopnjo integritete. Od njih se pričakujejo predvsem profesionalno in odgovorno ravnanje, ki temelji na zakonitosti, strokovnosti in etičnosti, ter posebna skrbnost in dolžnost pri odpravljanju tveganj in krepitvi integritete javnega sektorja.