Ena izmed prejšnjih sej ekonomsko-socialnega sveta. Foto: BoBo

Zaradi sprememb gospodarskih napovedi in navodil ministrstvom, naj zmanjšajo načrtovano porabo, se je ekonomsko-socialnega sveta udeležil tudi finančni minister Andrej Bertoncelj.

Predlog državnega proračuna za prihodnji dve leti še ni dokončno pripravljen, saj je vlada po objavi najnovejših gospodarskih napovedi ministrstvom naložila, naj zmanjšajo porabo za dober odstotek. Končni predlog proračuna za prihodnji dve leti naj bi sicer vlada predvidoma sprejela v četrtek.

Lidija Jerkič iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je za Televizijo Slovenija poudarila, da še vedno ne vedo, kje bo prišlo do rezov. "Obljubljano je bilo, da na zakonskih obveznostih ne. Torej tam, kjer imamo zadaj zakon, rezov ni."

Glede na poslabšanje gospodarskih napovedi se zdi predsedniku Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Branku Mehu prav, da se poraba zmanjša. "Mislim, da je prav, da pride manj sredstev na ministrstva. Ta imajo veliko sredstev, največ v zgodovini Slovenije, in verjamem, da bodo lahko optimalno delovala tudi ob zmanjšanju proračuna," je dejal.

"Gre za to, da lahko razdelimo toliko, kot imamo," se je strinjal generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole. "Posamezna ministrstva nikoli ne uporabljajo tega stališča, ampak vedno govorijo o potrebah, ki pa so seveda daleč večje od možnosti," je dodal.

Delodajalcem se zdi po Smoletovih besedah najpomembneje, da se s proračunom kar najbolj podprejo razvoj, šolstvo in tudi zdravstvo. "A naš največji strah in težava je, da vsi želijo več, vsi imajo večje potrebe in neizčrpen rudnik vidijo v dodatnih obremenitvah gospodarstva," je dodal.

S sindikati in delodajalci o razrezu proračuna
Povprečnina bo najvišja doslej

Levica: Za Bertonclja so očitno drugi pomembnejši

Predstavnike finančnega ministrstva so danes gostili tudi v stranki Levica, a ministra Andreja Bertonclja, ki se je mudil na seji ekonomsko-socialnega sveta in se je srečal s predstavniki občin, na sestanku ni bilo. "Odsotnost ministra na današnjem sestanku lahko razumemo tako, da Levice kot partnerja ne jemlje resno ali pa da so drugi deležniki pomembnejši," je dejal Matej T. Vatovec. Proračun sprejema DZ in mogoče je treba iskati prioritete, je opozoril.

Levici sta predlog proračuna predstavili državni sekretarki, a po besedah Vatovca z zelo malo vsebine. "Levica ne pozna vsebine proračuna za prihodnji dve leti in ne moremo vsebinsko govoriti o njegovih prednostih in pomanjkljivostih," je dejal in ponovil, da lahko podprejo proračun, le če bo socialno in razvojno naravnan ter če bo ukinjeno dopolnilno zdravstveno zavarovanje.

O prenosu dopolnilnega v obvezno zavarovanje se bosta koalicija in Levica ponovno usklajevali v sredo, ko se bodo poglobili v vsebino členov, ter v petek, ko bodo natančneje razdelali finančni vidik. Povabljeni so tudi predstavniki ministrstva za finance in dodatno težo bi dala udeležba ministra Bertonclja, je prepričan Vatovec.

V Levici so še napovedali, da bodo pri proračunu problematizirali izdatke za obrambo in zadeve na področju gospodarstva. Po besedah Vatovca so kritični zlasti do napovedane dohodninske reforme, s katero se bo po njihovem mnenju razbremenitev dohodnine najbolj obrestovala najbolje plačanim. Poleg tega so kritični do umika namere za obdavčitev kapitala, kar je bilo dogovorjeno tudi v sporazumu z Levico in v koalicijskem sporazumu, je spomnil poslanec, in to označil za korake v napačno smer.

Proračunski razrez še ni končan
Potem ko je urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) prejšnji teden znižal pričakovano gospodarsko rast Slovenije s 3,4 na 2,8 odstotka v letu 2019 ter s 3,1 na tri odstotke v letu 2020, je sklenila vlada znižati proračunske odhodke za skupaj 100 milijonov evrov. Vseeno bodo proračunski porabniki večinoma deležni več denarja, kot pa ga imajo na voljo letos. Zgornja meja skupnih dovoljenih odhodkov proračuna je namreč v letu 2020 določena pri 10,450 milijarde evrov, kar je 290 milijonov evrov več kot letos in največ doslej. Številka za leto 2021 je še za pet milijonov evrov višja.

Glede davčnih sprememb socialni partnerji niso našli soglasja

V Ekonomsko-socialnem svetu so bili tako delodajalci zadržani glede načrtovanih davčnih sprememb. "Soglasja nismo dosegli in dogovor je, da nadaljujemo s pogajanji," je po seji ESS-ja povedal finančni minister Bertoncelj.

Na mizi sta dve možnosti: da vlada v DZ pošlje paket davčnih sprememb, kot je bil dogovorjen na zadnjih pogajanjih, ali pa se ga spremeni tako, da bi lahko ukinili dodatno zdravstveno zavarovanje oz. ga spremenili, je pojasnil Bojan Ivanc iz Gospodarske zbornice Slovenije. Kaj konkretno bi ti predlogi pomenili v številkah, navzoči na seji niso slišali.

Na novinarsko vprašanje, ali bo sestavni del pogajanj iskanje sredstev, ki bi izpadla zaradi ukinitve dodatnega zdravstvenega zavarovanja, je Bertoncelj odvrnil, da se do tega niso opredeljevali, a je hkrati opozoril, da so dopolnilno zdravstveno zavarovanje, dolgotrajna oskrba in davčna reforma povezani ukrepi, o katerih se bo treba pogovarjati povezano.

Tudi predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič je povedala, da socialni partnerji glede predlaganih davčnih sprememb niso enotni. "Če bo šel sveženj davčnih sprememb v parlamentarno razpravo, bo šel brez soglasja socialnih partnerjev. Očitno so razlike med nami prevelike, da bi lahko prišlo do soglasja," je dejala.

Davčno preoblikovanje ni finančno nevtralno za proračun. Čeprav podpora ESS-ja za sprejetje ni odločilna, pa je dejstvo, da parlament lažje potrdi zakone, s katerimi se strinjajo tudi socialni partnerji.

Davčne spremembe: Razbremenitev dela, višja obdavčitev kapitala

Nazadnje so se poenotili maja, ko je bila uveljavljena razbremenitev regresa, s katero so se strinjali vsi. Nato pa je vlada junija dala v javno obravnavo še dodatne predloge davčnih sprememb, s katerimi naj bi razbremenili delo, izpad prihodkov pa nadomestili z dodatno obdavčitvijo kapitala.

Po končani javni obravnavi in sestanku pogajalske skupine ESS-ja v začetku septembra so izhodiščni predlog nekoliko spremenili: razbremenitev pri dohodnini bo nekoliko manjša od sprva predvidene, stopnja davka od dohodkov pravnih oseb pa se v letu 2020 še ne bo zvišala, medtem ko zvišanje stopnje obdavčitve kapitalskih dobičkov ostaja.

Vlada bi morala te predloge potrditi na četrtkovi seji in jih poslati v sprejetje državnemu zboru, da bi bili sprejeti še letos in uveljavljeni s 1. januarjem 2020. Vendar pa je Bertoncelj socialnim partnerjem predlagal dodatna pogajanja, na katerih pa delodajalcev po besedah predsednika Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Branka Meha ne bo.

Predlagane spremembe pri dohodnini se Mehu ne zdijo optimalne, a se mu zdijo sprejemljive. "Izjemno pomembno se nam zdi, da se stopnja davka od dohodkov pravnih oseb ne zviša z 19 na 20 odstotkov, da bomo lahko razvijali podjetja in bodo lahko naši zaposleni dobili višje plače," je dejal. "Raje vidimo, da se zviša minimalna davčna stopnja na sedem odstotkov, kot pa da se zviša davek od dohodkov pravnih oseb," je dodal Meh.