Povprečnina je na prebivalca v državi ugotovljen primeren obseg sredstev za financiranje z zakonom določenih nalog občin. Foto: Reuters

Ministrstvo za finance je povprečnino za prihodnji dve leti izračunalo na podlagi veljavne metodologije, in sicer na podlagi povprečja stroškov občin v zadnjih štirih letih. Povprečnina je opredeljena v zakonu o izvrševanju proračuna, ki ga bo vlada obravnavala v četrtek.

Predstavniki občinskih združenj so sicer želeli, da bi se povprečnina določila na podlagi izračuna dejanskih stroškov občin v lanskem letu, zato so vlado pozvali k pogajanjem. A se ta danes niso zaključila z dogovorom, saj se pogajalci po besedah finančnega ministra Andreja Bertonclja niso zedinili. Zato bo ministrstvo za finance v zakonu o izvrševanju proračuna upoštevalo višino povprečnine, kot so jo izračunali sami.

Bertoncelj je ob tem poudaril, da gre na osnovi veljavne metodologije za najvišji mogoči znesek. Medtem ko je bila v preteklih letih povprečnina vedno nižja od izračunane, pa so letos lahko ponudili dejansko izračunano vrednost.

Povprečnina najvišja do zdaj

Medved: To je daleč najvišja povprečnina

Da gre za daleč najvišjo povprečnino doslej, je poudaril tudi minister za javno upravo Rudi Medved. Hkrati Medved razume potrebo občin po precej višji povprečnini, saj so precej višji, okrog 630 evrov, tudi njihovi stroški. A je bil po njegovih besedah minister za finance jasen, da okvirja, ki ga postavlja proračun, ne morejo preseči.

Medved obžaluje, da niso sklenili dogovora, čeprav se, kot je dejal, zaveda, da imajo občine cel kup nalog, zaradi katerih bodo imele v prihodnosti težave pri financiranju. Čeprav podpisa sporazuma o višini povprečnine ne bo, pa minister za javno upravo napoveduje, da bodo nadaljevali prizadevanja za zmanjševanje stroškov občin.

Prizadevali si bodo tudi, da se spremeni metodologija za izračun povprečnine, saj po ministrovih besedah kaže neke anomalije. Tako želijo v prihodnje doseči takšno financiranje občin, da ne bo razkoraka med povprečnino in dejanskimi stroški.

Čeprav niso dosegli dogovora, so pogovore kot korektne ocenili tudi v občinskih združenjih.

Jevšek: Razumemo ministra za finance

Po besedah predsednika Skupnosti občin Slovenije Aleksandra Jevška so se pogovarjali o težavah, ki jih imajo, in drug drugega razumeli. "Mi razumemo ministra za finance in ne bi bil rad v njegovi koži, ko sestavlja proračun," je dejal Jevšek. Prav tako po njegovih besedah oba ministra razumeta težave občin, zato so se dogovorili, da nadaljujejo dialog ter se pogovarjajo o znižanju stroškov občin in odpravi birokratskih ovir.

Predsednik Združenja občin Slovenije Robert Smrdelj pa je ob obžalovanju, da niso dosegli dogovora, pozdravil napor, ki je bil doslej narejen pri poskusih zniževanja stroškov občin. Ob tem je izrazil upanje, da se bodo z vlado pravočasno uskladili vsaj o povprečnini za leto 2021, tako da bi pokrili večino stroškov občin.

Da so se danes vsi strinjali, da so stroški občin višji od predlagane povprečnine, je povedal tudi predsednik Združenja mestnih občin Slovenije Gregor Macedoni. Ob tem pa je bil do predloga finančnega ministrstva kritičen, saj da pomeni realno poslabšanje položaja občinam za 25 milijonov evrov.