Ustavno sodišče konkretne obravnave še ni dokončalo. Foto: BoBo

Za del javnosti sporno novelo zakona o tujcih je državni zbor sprejel januarja 2017, veljati je začela 4. februarja. Nove določbe so predvidele možnost sprožitve posebnega ukrepa, ki bi ob zaostrenih migracijskih razmerah omejil vstop tujcev v državo. Da so razmere zaostrene, bi sicer ugotovil DZ z absolutno večino in tako aktiviral 10. b člen.

Skrajni ukrep za skrajne razmere

Posebni ukrep iz omenjenega člena predvideva, da policija tujcu, ki ne bo izpolnjeval pogojev za vstop v Slovenijo, ne bo dovolila vstopa v državo, tujca, ki je nezakonito vstopil v državo in se na območju izvajanja ukrepov zadržuje nezakonito, pa bo privedla do državne meje in ga napotila v državo, iz katere je nezakonito vstopil.

Nekdanja zunanja ministrica Vesna Györkös Žnidar je novelo podpirala, prav tako tedanji premier in ustavni pravnik Miro Cerar. Foto: EPA

Če bo tujec, ki bo poskušal nezakonito vstopiti na mejnem prehodu ali je že nezakonito vstopil na ozemlje Slovenije iz sosednje države članice EU-ja, izrazil namero podati prošnjo za mednarodno zaščito, bo policija izvedla identifikacijski postopek in ugotavljala njegovo identiteto, še predvideva besedilo novele.

Ne glede na določbe zakona, ki ureja mednarodno zaščito, pa policija to namero zavrže kot nedopustno, če v sosednji državi članici EU-ja, iz katere je tujec vstopil, ni sistemskih pomanjkljivosti glede azilnega postopka in pogojev za sprejem prosilcev, ki bi lahko povzročile nevarnost mučenja, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja, in tujca napoti v to državo. O pritožbah bi odločalo ministrstvo za notranje zadeve, a pritožba zoper sklep ne zadrži izvršitve, še predvideva novela.

Tedanja ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar je ob predstavitvi novele v DZ-ju zagotavljala, da je pisana kot skrajni ukrep, če Slovenija zaradi preobremenjenosti ne bi mogla več izvajati zakona o mednarodni zaščiti. Primer bi bila ponovitev množičnih migracij ali če bi Slovenija postala žariščna točka, t. i. hotspot. Skrb za varnost so kot argument navajali tudi drugi podporniki zakona.

Nasprotniki: Člen krši mednarodno pravo

Njegovi nasprotniki pa so sledili argumentom nevladnih organizacij, Sveta Evrope in Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR), da zakon krši mednarodne pogodbe. Tedanji komisar Sveta Evrope za človekove pravice Nils Muižnieks je opozarjal na skrbi, da zakon krši mednarodno pravo s področja človekovih pravic.

Obravnavo je sprožila prejšnja varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer. Foto: BoBo

Pred obravnavo predloga novele v državnem zboru je več kot 20 nevladnih organizacij, ki delujejo na področju zaščite beguncev in varstva človekovih pravic, pozvalo k zavrnitvi zakona. Takratna varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer pa je nato aprila vložila zahtevo za oceno ustavnosti 10.b člena. Med drugim je ob predstavitvi zahteve presodila, da omenjeni člen predstavlja "oblastno ravnanje", v katerem varuh vidi števila neskladja s slovensko ustavo, med drugim tudi glede prepovedi diskriminacije, enakega varstva pravic, načela nevračanja ter načela jasnosti in določnosti predpisov.

Po neuradnih informacijah Mladine naj bi ustavni sodniki opisani sporni člen razveljavili. Za naj bi glasovalo osem ustavnih sodnikov, eden pa naj bi glasoval proti.

Kot dodaja Mladina na spletni strani, naj bi ustavni sodniki presodili, da so v izrednih razmerah sicer mogoče izredne omejitve človekovih pravic, a bi državni zbor dejansko moral razglasiti izredne razmere, omejitev človekovih pravic pa mora biti sorazmerna. Tudi izredne razmere pa naj ne bi opravičevale popolne prepovedi sprejemanja prošenj za azil, poroča Mladina.

Ustavno sodišče: Postopki niso končani

Z ustavnega sodišča so za Slovensko tiskovno agencijo sporočili, da postopki na ustavnem sodišču v tej zadevi še niso končani. "Vse dokler odločitev ustavnega sodišča ni objavljena, velja, kot da je še ni. Do tega trenutka je vsako zadevo vedno mogoče ponovno odpreti in o njej še razpravljati," so zapisali.

Tudi pri varuhu človekovih pravic z odločitvijo še niso seznanjeni, je pa varuh Peter Svetina ob tem dejal, da če je ustavno sodišče res razveljavilo sporni člen, to pozdravljajo. Na informacije o precej enotnem glasovanju na sodišču pa je Svetina dodal, da so to sicer "težke teme, ki polarizirajo", a če je bila odločitev tako jasna, potem ni vprašljivo, da je določba dejansko v neskladju z ustavo. Poudaril je še, da je država suverena pri varovanju svojih meja, a opozoril, da k nam prihajajo ljudje in tem osnovne pravice do azila ne moremo vzeti ad hoc in po lastni presoji.