Ustavno sodišče je ugotovilo neskladje z ustavo dela zakona o Sodnem svetu. Foto: BoBo
Ustavno sodišče je ugotovilo neskladje z ustavo dela zakona o Sodnem svetu. Foto: BoBo

Poleg tega so ustavni sodniki razveljavili tudi zakonsko določbo, ki omogoča reaktivacijo sodnikov po upokojitvi.

Zakon o sodniški službi, ki ga je na ustavnem sodišču izpodbijal Sodni svet, v svojem 74. členu določa, da sodniku preneha sodniška služba z upokojitvijo, vendar najpozneje, ko dopolni 70 let starosti. Kot ugotavlja ustavno sodišče, je zakonodajalec na izpolnitev določene starosti oziroma upokojitev vezal prenehanje sodniške službe, ne pa tudi prenehanja sodniške funkcije.

Takšna ureditev je po mnenju ustavnih sodnikov v očitnem nasprotju z drugim odstavkom 129. člena ustave, saj vzpostavlja rešitev, po kateri sodniku v primeru upokojitve oziroma nastopa starosti 70 let sodniška funkcija po zakonu ne preneha. Ker iz ustave izhaja, da mora zakonodajalec v zakonu izrecno predvideti najvišjo starost, pri kateri sodniška funkcija preneha, če se sodnik pred tem ne upokoji, je zakonska ureditev, ki tega ne predvideva, protiustavna, so ustavni sodniki zapisali v odločbi.

"Konec trajanja sodniške funkcije mora pomeniti tudi konec opravljanja sodniške službe. Ker je trajanje sodniške funkcije po ustavi časovno omejeno do določene starostne meje, je z istim trenutkom omejeno tudi trajanje sodniške službe," so zapisali.

Konec trajanja sodniške funkcije mora pomeniti tudi konec opravljanja sodniške službe. Ker je trajanje sodniške funkcije po ustavi časovno omejeno do določene starostne meje, je z istim trenutkom omejeno tudi trajanje sodniške službe.

O koncu službe in funkcije

Protiustavna pravna praznina

Po njihovih navedbah gre za primer protiustavne pravne praznine, zato so zakonodajalcu naložili, da mora ugotovljeno protiustavnost odpraviti v šestih mesecih. Ustavno sodišče je protiustavnost sicer umestilo v drugi odstavek 74. člena zakona o sodniški službi, a je zakonodajalcu dopustilo, da protiustavnost odpravi tudi na druge načine, denimo tako, da spremeni prvi odstavek 74. člena in upokojitev oziroma dopolnitev določene starosti določi kot razlog za prenehanje sodniške funkcije.

Ustavno sodišče je odločilo tudi, da je zakonska ureditev, ki upokojenim sodnikom, čeprav v skladu z ustavo upokojitev pomeni prenehanje sodniške funkcije, omogoča, da do 70. leta starosti sodijo oziroma izvajajo sodno oblast, neustavna. Prav tako je neustavna ureditev, ki omogoča, da upokojeni sodniki brez starostne omejitve opravljajo službeni nadzor sodnikovega dela, izvajajo naloge sodne uprave in kot dodeljeni sodniki vodijo službo za nadzor organizacije poslovanja pri ministrstvu za pravosodje. Čeprav ne pomenijo sojenja, so namreč te naloge vezane na opravljanje sodniške funkcije, so zapisali na ustavnem sodišču.
Zato so razveljavili celoten 76.a člen zakona o sodniški službi, ki ureja možnost sojenja in drugih nalog po tem, ko se sodnik že upokoji.

Odločitev, da je 74. člen zakona o sodniški službi v neskladju z ustavo, so ustavni sodniki sprejeli s sedmimi glasovi za in dvema proti, razveljavitev 76.a člena pa z osmimi za in enim proti. Proti je glasoval Rok Čeferin, ki je podal odklonilno ločeno mnenje.