Ustavno sodišče je obravnavalo več pobud, ki so zatrjevale neustavnost prvega stavka drugega odstavka 86. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Ob tem so navedli, da zakon v delu, ki se nanaša na javno financiranje dopolnilnega pouka, jutranjega varstva in podaljšanega bivanja, ni neskladen z ustavo.
Sodišče je potrdilo to, na kar opozarjamo že štiri leta, da se krši ustava. Upamo, da bo državni zbor tej odločitvi čim prej sledil.
Po navedbah sodišča človekova pravica do brezplačnega obiskovanja obveznega osnovnošolskega izobraževanja obsega samo stoodstotno javno financiranje tistega dela programa, ki je za učence osnovnih šol obvezen. Zato ta človekova pravica učencev v zasebni osnovni šoli s pridobljenim javnoveljavnim programom obsega le javno financiranje tistega dela programa, ki v zasebni osnovni šoli ustreza vsebinam obveznega dela programa javne osnovne šole, menijo ustavni sodniki.
54. člen ustave ne zagotavlja pravice do javnega financiranja jutranjega varstva in podaljšanega bivanja v zasebni osnovni šoli s pridobljenim javnoveljavnim programom.
Zavrnilo pa je pobude v delu, ki se nanašajo na javno financiranje tistega dela programa s pridobljeno javno veljavnostjo, ki v zasebni osnovni šoli ustreza vsebinam obveznega dela programa javne osnovne šole, saj so o tem že odločili in ugotovili, da je v neskladju z ustavo.
Ob tem so ustavni sodniki opozorili, da zakonodajalec ustavne pretekle odločbe ni uresničil, zato so državni zbor okrcali, da s to neodzivnostjo krši načela pravne države.
US: Brezplačno je le tisti del programa, ki ga učenci zakonsko morajo obiskovati
Pobudniki so sicer zatrjevali, da je ustavno sodišče že v odločbi iz leta 2014 odločilo, da mora država 100-odstotno financirati tako obvezni kot razširjeni del javnoveljavnega programa ter da mora zato ustavno sodišče le še določiti način izvršitve takratne odločbe. A ustavni sodniki se s tem niso strinjali. Pravica do brezplačnosti osnovnošolskega izobraževanja se lahko nanaša le na tisti del programa, ki ga morajo učenci obiskovati za izpolnitev ustavne obveznosti osnovnošolskega izobraževanja, so zapisali.
Več dokumentov:
Ločena pritrdilna mnenja: Knez | Mežnar | Jadek Pensa | Accetto | Čeferin in Stubbs
Ločeno odklonilno mnenje: Pavčnik
Tudi "okoliščina, da v izreku odločbe ni besede 'obvezen'" po zapisu ustavnih sodnikov samo po sebi ne pomeni, da je bilo predmet presoje iz omenjene odločbe javno financiranje celotnega osnovnošolskega programa zasebne šole, ki je pridobil javno veljavnost. "V primeru ustavnosodne presoje predpisa izrek in obrazložitev odločbe namreč pomenita celoto," so zapisali.
To pomeni, da bo država za obvezni pouk njihovih otrok primaknila nekaj denarja več, država bo ta del financirala po novem plačevala v celoti - enako kot javni devetletki. Starši bodo zato plačevali za nekaj evrov nižjo šolnino, država pa bo še naprej financirala razširjeni program v višini 85 odstotkov javnega.
Prav tako ustavni sodniki niso sledili pobudam in določili načina izvršitve odločbe iz leta 2014. V obrazložitvi takšne odločitve ugotavljajo, da to, da DZ v enem letu od izdaje še ni izvršil odločbe, sicer pomeni kršitev načela pravne države, a dodajajo, da nespoštovanje odločbe ustavnega sodišča sama zase še ni razlog za določitev načina njene izvršitve.
Pojasnili so tudi, zakaj trenutne določbe zakona, ki določa 85-odstotno financiranje javnoveljavnega programa (tako obveznega kot razširjenega dela) v zasebnih osnovnih šolah, ne morejo razveljaviti. Z razveljavitvijo bi prišlo do še večjega posega v ustavno pravico do brezplačnega obiskovanja obveznega osnovnošolskega izobraževanja, so zapisali.
Odklonilno ločeno mnenje Pavčnika
Ustavno sodišče je odločbo sprejelo s šestimi glasovi za in enim proti. Proti je bil ustavni sodnik Marijan Pavčnik, ki je podal tudi odklonilno ločeno mnenje, medtem ko ustavna sodnika Klemen Jaklič (ta je bil izločen) in Marko Šorli pri sprejemanju odločbe nista sodelovala.
Pavčnik je v odklonilnem ločenem mnenju med drugim zapisal, da iz zapisa v ustavi, ki določa, da je osnovnošolsko izobraževanje obvezno in se financira iz javnih sredstev, "nikakor ne izhaja, da je enoviti program osnovnošolskega izobraževanja dovoljeno deliti v obvezni in razširjeni program". "Program je enovit in ga je kot takega treba stoodstotno financirati," je prepričan.
Koalicija: SDS opozarja na nova odprta vprašanja, drugi napovedujejo spoštovanje odločitve US
V SDS-u po prvem branju odločbe menijo, da bo treba zadevo še enkrat analizirati, saj nekateri odstavki odločbe, predvsem v njenem izreku, ponovno odpirajo določena vprašanja glede zadev, ki se dotikajo zakona o osnovni šoli. Kot je dejal poslanec Tomaž Lisec, namreč ni jasno, zakaj je ob navedbi treh vsebin, ki jih državi ni treba 100-odstotno financirati, sodišče izpustilo druge teme razširjenega programa glede na zakon o osnovni šoli, torej interesne dejavnosti, dodatni pouk in neobvezne izbirne predmete. Ustavno sodišče ni napotilo, kako to reševati oz. financirati, zato se v SDS-u bojijo, da bo prišlo do različnih tolmačenj tudi tokratne odločbe, je še dejal Lisec.
V SMC-ju so po besedah vodje poslanske skupine Janje Sluga tako odločitev ustavnega sodišča pričakovali, saj je sodišče pritrdilo tistim rešitvam, ki jih je SMC ves čas zastopal. Po njihovem mnenju je bilo to pravo stališče in tako pričakujejo, da bodo v tej smeri iskali zakonodajno rešitev. S pomisleki Tomaža Lisca se ne strinja. "Če želiš najti dlako v jajcu, jo seveda najdeš. A dejstvo je, da je pot prava," je dejala Sluga.
Vodja poslanske skupine NSi-ja Jožef Horvat je napovedal, da bodo v NSi-ju tudi to odločbo ustavnega sodišča spoštovali. Poudaril je, da je bilo ustavno sodišče kritično do zakonodajalca, ki dejansko v dobrih petih letih ni odpravil neustavnosti. Vodja poslancev DeSUS-a Franc Jurša je v odzivu za STA dejal le, da spoštujejo tudi tokratno odločitev ustavnega sodišča.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje