Za podporo noveli zakona, ki jo je pripravilo ministrstvo za izobraževanje, ki ga vodi Jernej Pikalo, je bila potrebna absolutna večina na 17-članskem odboru. Foto: BoBo

Po vetu DS-ja je bila za podporo zakonu namreč tudi na matičnem odboru potrebna absolutna večina.

DS je izglasoval odložilni veto na novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ker meni, da je v neskladju z odločbo ustavnega sodišča, saj uvaja razlikovanje med javno veljavnimi programi in programi, ki so pridobili javno veljavnost, je dejal državni svetnik Bogomir Vnučec, prvopodpisani pod predlog za veto. Uvedba razlikovanja po mnenju DS-ja v praksi predstavlja temelj za razlikovanje oziroma omejitev višine sofinanciranja osnovnošolskega programa zasebnih šol, kar pa je v neposrednem nasprotju z odločbo ustavnega sodišča.

Vlada: Zasebni vrtci ne bodo ogroženi
Vlada, katere stališče je predstavila državna sekretarka na ministrstvu za izobraževanje Martina Vuk, medtem poudarja, da je razlikovanje med javno veljavnimi izobraževalnimi programi in programi, ki so pridobili javno veljavnost, namenjeno izključno bolj jasnemu razlikovanju med izobraževalnimi programi, ki jih med seboj razlikuje že veljavni zakon, le da ne tudi terminološko.

Po opozorilu vlade je bistvo razlikovanja v načinu sprejemanja programov, saj javno veljavne programe sprejme minister v sodelovanju s pristojnim strokovnim svetom. Programe, ki pridobijo javno veljavnost, pa sprejme zasebna šola v skladu s svojim aktom o ustanovitvi, strokovni svet pa zanje ugotovi, da je program v skladu s cilji sistema vzgoje in izobraževanja in da zagotavlja enakovreden izobrazbeni standard.

Ne drži, da bodo zaradi navedenega razlikovanja ogroženi obstoječi zasebni vrtci in osnovne, srednje oziroma višje strokovne šole, ki izvajajo javno veljavni program, meni vlada. Ob tem pa omenja še dejstvo, da se navedeno razlikovanje po noveli ne uporablja za programe, ki so že pridobili javno veljavnost.

SMC vztraja pri nepodpori
V razpravi so poslanci ponovili že znana stališča, ki jih imajo njihove poslanske skupine. Svojega mnenja niso spremenili niti v SMC-ju, kjer novele pri glasovanju v DZ-ju niso podprli, ampak so se vzdržali. Poslanka SMC-ja Mateja Udovč je danes dejala, da se zavzema za kakovostno in vsem dostopno javno šolstvo, zasebne šole pa morajo biti dodana vrednost in zdrava konkurenca javnim šolam.

Tadeja Šuštar iz NSi-ja je menila, da je novela neustavna, kar izhaja tudi iz mnenja zakonodajno-pravne službe DZ-ja. Tomaž Lisec iz SDS-a, ki se je strinjal, da je novela neustavna, je dejal, da zasebnim šolam še zmanjšuje pravice. Poslanka SDS-a Jelka Godec pa je izpostavila, da se bo zakon ne glede na četrtkovo glasovanje znova znašel pred ustavnimi sodniki.
Poslanec SD-ja Matjaž Nemec je dejal, da podpira zasebno šolstvo, če to dopolnjuje mrežo javnih šol in če je tudi manj privilegiranim omogočeno, da se vpišejo v to šolo. Kot je poudaril, pa je proti temu, da se zasebno šolstvo stoodstotno financira z javnim denarjem.

LMŠ: Evropsko sodišče je odločilo podobno
Maša Kociper
iz SAB-a je pozvala poslance koalicije in Levice, da podprejo novelo. Ustavno sodišče pa naj nedvoumno sporoči, kako je razumeti 57. člen ustave, po katerem je osnovnošolsko izobraževanje obvezno in se financira iz javnih sredstev. Država pa v skladu s tem členom ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo ustrezno izobrazbo. Po njenih besedah pa ostaja tudi možnost, da bi državljani na referendumu odločali o tem, ali z javnim denarjem financirati zasebne šole ali ne.

Aljaž Kovačič iz LMŠ-ja je spomnil na stališče Evropskega sodišča za človekove pravice, po katerem država ni dolžna financirati zasebnega šolstva in se sama odloči, v kakšnem delu ga bo financirala.

Tudi v Levici podpirajo novelo. Miha Kordiš je ob tem izpostavil protislovja zagovornikov zasebnih šol, češ da ti po eni strani trdijo, da zasebne šole v ničemer ne ogrožajo javnega šolstva, a hkrati zatrjujejo, da zasebne šole "dovajajo prepotrebno konkurenčnost v naš šolski sistem".

O noveli bodo poslanci znova odločali na četrtkovi nujni seji DZ-ja. Pri prvem glasovanju jo je podprlo 42 poslancev, po odložilnem vetu pa bo za ponovno potrditev treba prepričati absolutno večino oziroma 46 poslancev.

Po vetu odbori ponovno o šolstvu in posredništvu