
Gre za zakon, ki ga je po zadnjih volitvah v DZ pripravil Inštitut 8. marec, z namenom v prejšnje stanje vrniti 11 zakonov, ki so bili spremenjeni v času vlade Janeza Janše. Zakon so v DZ vložili 25. aprila 2022, potem ko so za vložitev zbrali skoraj 15.000 podpisov ljudi. Vlada Roberta Goloba je zakon podprla, prav tako koalicija v DZ-ju, in zakon je bil po vetu državnega sveta v DZ z 49 glasovi za in 24 proti dokončno potrjen julija 2022.
Avgusta sta poslanski skupini SDS-a in NSi-ja na ustavno sodišče naslovili zahtevo za oceno ustavnosti zakona, ki je po njihovem mnenju v neskladju z več členi ustave. V celoti sta zakon, ki posega v enajst drugih zakonov, izpodbijali zaradi uporabljene t. i. omnibus tehnike noveliranja, torej načina, ko se z enim zakonom spreminja več drugih zakonov.
Način noveliranja ni predmet ustavnega urejanja
A je ustavno sodišče zapisalo, da izbira načina noveliranja sama po sebi ni predmet ustavnega urejanja in načeloma spada v polje proste presoje zakonodajalca. Ustavno sodišče bi se do nje opredeljevalo le, če bi bila zaradi nje kršena kakšna ustavna določba, na primer načeli jasnosti ali pravne varnosti. A bi morali predlagateljici to konkretno utemeljiti. "Zgolj pavšalno zatrjevanje, da takšen način noveliranja ni dopusten, ker izpodbijani zakon posega v vsebino enajstih drugih zakonov, ki niso med seboj povezani, po presoji ustavnega sodišča za utemeljitev zatrjevanega neskladja ne zadošča," so zapisali.
Poseg v zakon o davku od dohodkov pravnih oseb
Predlagateljici ustavne presoje sta zatrjevali tudi neskladje izpodbijanega zakona s 44. in 90. členom ustave, ki govorita o sodelovanju pri upravljanju javnih zadev in zakonodajnem referendumu. Izpodbijani zakon je namreč posegel tudi v zakon o davku od dohodkov pravnih oseb, o katerem referenduma ni dopustno razpisati. Zato bi bil lahko ta zakon kot celota izključen iz referendumskega odločanja, so menili v SDS-u in NSi-ju.
A je ustavno sodišče pojasnilo, da bi do takšnega spornega položaja lahko prišlo le, če bi DZ ob predlogu za naknadni zakonodajni referendum sprejel sklep o nedopustnosti takega referenduma, do česar pa ni prišlo, zato tudi kršitve pravic ni bilo.
Odziv predlagatelja
SDS in NSi sta po vsebini izpodbijala še posamezne člene, ki se nanašajo na osem od spreminjanih enajstih zakonov.
Poseg v ureditev lastništva orožja
Tako je ustavno sodišče določbo, s katero se spreminja zakon o orožju, presojalo z vidika njene skladnosti z načelom varstva zaupanja v pravo. Ugotovilo je, da zakonska ureditev, s katero se zožujejo kategorije orožja, ki jih lahko nabavijo športni strelci, v primerjavi s prej veljavno ureditvijo poslabšuje njihov pravni položaj. A je bila sprememba ureditve potrebna zaradi pravilnega prenosa evropske direktive o nadzoru nabave in posedovanja orožja. Zaradi nevarnosti orožja pa je ustavno sodišče presodilo, da je teža sprememb za posameznike v razumnem sorazmerju z omejitvijo dostopa do nevarnega orožja, upoštevaje zahteve prava Evropske unije. Zato je odločilo, da izpodbijana ureditev ni v neskladju z ustavo.
Število predstavnikov zaposlenih v javnih šolah in vrtcih
Neskladnost z istim načelom sta predlagateljici očitali tudi spremembi zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, s katero se v svetu javne šole oziroma javnega vrtca število predstavnikov zaposlenih s treh dvigne na pet. "Sprememba števila članov svetov javnih zavodov spada v prosto presojo zakonodajalca, zato sama po sebi ne more biti v neskladju z ustavo," so navedli na sodišču. Prehodna ureditev, ki določa, da se v dveh mesecih po uveljavitvi zakona v svet zavoda izvolita dva dodatna predstavnika delavcev, pa ni posegla v mandate že izvoljenih članov svetov javnih zavodov in ni poslabšala njihovega pravnega položaja.
Ustavno sodišče je tudi za druge očitke o neskladju izpodbijanih določb z ustavo ugotovilo, da ne držijo oziroma da so pavšalni, zato je odločilo, da zakon za zmanjšanje škodljivih posegov politike ni v neskladju z ustavo.
Štiri ločena mnenja
Odločbo je sprejelo s sedmimi glasovi proti dvema. Proti sta glasovala sodnika Klemen Jaklič in Rok Svetlič, ki sta dala odklonilni ločeni mnenji. Svetlič je med drugim ocenil, da je zakon nezdružljiv s temeljnimi postulati demokratičnega sobivanja. Jaklič pa, da tako "multipraktik zakonodajno urejanje" ni primerno in predstavlja zlorabo namena zakonodajnega urejanja.
Sodnika Rajko Knez in Marko Šorli sta podala pritrdilni ločeni mnenji.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje