Ustavno sodišče je sklep sprejelo soglasno, pri sprejemanju odločitve pa so sodelovali predsednik sodišča Jože Tratnik in sodniki Mitja Deisniger, Marta Klampfer, Miroslav Mozetič, Ernest Petrič, Jasna Pogačar in Jan Zobec. V obrazložitvi so zapisali, da niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 39. člena Zakona o ustavnem sodišču.

Omenjena zahteva je bila del zahteve po ustavni presoji sporazuma, ki jo je na začetku avgusta vložila skupina 37 poslancev iz SDS-a, SNS-a in SLS-a. Menijo namreč, da je zakon o ratifikaciji sporazuma neustaven, saj bi razsodba arbitražnega sodišča lahko odstopila od mejne črte med Slovenijo in Hrvaško, kakor je določena v temeljni ustavni listini, in bi bila torej rešitev, do katere bi sporazum privedel, protiustavna.

Zadržanje sporazuma slabo za mednarodne odnose?
Prav tako v opoziciji menijo, da bi ustavno sodišče moralo zadržati izvajanje sporazuma, saj se bodo njegova določila tako ali tako začela izvajati šele po podpisu pristopne pogodbe Hrvaške z EU-jem čez približno leto. A vlada po drugi strani odgovarja, da bi začasno zadržanje izvajanja zakona o ratifikaciji arbitražnega sporazuma imelo težko popravljive škodljive posledice za položaj Slovenije v mednarodnih odnosih.

Jelinčič: Ustavno sodišče je organ koalicije
Predsednik SNS-a Zmago Jelinčič se je na novico že odzval, in sicer je prepričan, da je ustavno sodišče na ta način dokazalo, da je politični organ vladajoče koalicije. "Človek bi pričakoval, da so v ustavnem sodišču ljudje, ki jim je mar slovenske države in njene kontinuitete, kajti s tem, ko je evidentno, da slovenska država nima ustreznih mednarodnih pravnikov, ki bi sploh razumeli mednarodno pravo in so pokazali, da jim je čisto vseeno, kaj se bo zgodilo z našo prihodnostjo," je dejal.

SDS: Pričakujemo, da diplomatskih not še ne bo
V SDS-u pa odločitev ustavnih sodnikov obžalujejo, saj menijo, da zadržanje sporazuma ne bi povzročilo škodljivih posledic za Slovenijo. Ravno obratno, če bi ustavno sodišče ugotovilo njegovo neskladnost z ustavo, bi imel državni zbor možnost, da bi zagotovil pogoje za ustavno skladno ratifikacijo, so prepričani v največji opozicijski stranki.

V stranki od premiera Boruta Pahorja pričakujejo, da državi ne bosta izmenjali diplomatskih not, dokler ne bo razrešena pravna dilema, ki so jo izpostavili številni ugledni pravni strokovnjaki glede navedbe v hrvaškem zakonu o arbitražnem sporazumu, ki ga je ratificiral hrvaški sabor, da Hrvaška v nobenem primeru Sloveniji ne priznava dostopa do mednarodnih voda.