Foto: BoBo
Foto: BoBo

Strokovni svet ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport predlaga, "da se v času izvajanja šole na daljavo praviloma ne ocenjuje znanja, pač pa izvaja izključno preverjanje znanja s kakovostno povratno informacijo, pri čemer se daje prednost ustnemu in rokopisnemu preverjanju ali drugim načinom preverjanja, ki so primerni za posamezen predmet razen tam, kjer učitelji uporabljajo za posamezen šolski predmet načine in metode ocenjevanja, primerne za spremljanje znanja, pridobljenega v času pouka na daljavo in v skladu z učnim načrtom".

Predlagali so tudi, da bi letošnje šolsko leto namesto dveh izvedli kot eno ocenjevalno obdobje, predlaga tudi "normativno ureditev potrebnega števila ocen v letošnjem šolskem letu glede na aktualne razmere", kar bi verjetno pomenilo manj ocen.

Vračanje posameznih skupin učencev

Med 15 sprejetimi sklepi je tudi poziv vladi, naj se "v skladu z epidemiološkim položajem" čim prej začne vračanje otrok v vrtce in šole. Pri tem naj se prioritetno vračajo učenci od prvega do petega razreda osnovne šole ter dijaki zaključnih letnikov srednjih šol, učenci v programih s posebnimi potrebami in druge skupine ranljivih učencev. Predlaga tudi vračanje otrok v glasbene šole, ko gre za individualni pouk.

Šolska ministrica išče rešitve. Foto: BoBo
Šolska ministrica išče rešitve. Foto: BoBo

Na splošno svet vlado poziva, naj se pri sprejemanju ukrepov upoštevajo dolgoročna tveganja na področju znanja zaradi okrnjenega poteka pouka.

Na ministrstvu za izobraževanje pravijo, da se je ministrica Simona Kustec s predlaganimi sklepi seznanila "in že dala navodila za pripravo strokovnih predlogov in rešitev za realizacijo sklepov".

Šole in družine v drugem valu bolje pripravljene

Predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev Gregor Pečan je sicer danes ocenil, da pouk na daljavo poteka neprimerno bolje, kot je potekal v prvem valu epidemije, saj so "šole in družine bistveno bolje pripravljene".

Pečan, ki je ravnatelj Osnovne šole Janka Modra v Dolu pri Ljubljani, opaža tudi, da je sodelovanje učencev pri pouku boljše, kot je bilo spomladi, tudi tehnična opremljenost otrok je boljša. "Na splošno je zelo malo učencev, kjer bi bilo treba starše opozarjati, da otrok ne sodeluje pri pouku na daljavo. Tako kot sicer pri običajnem pouku nekateri delajo bolje, drugi slabše, a je slednjega bistveno manj, kot je bilo spomladi," je dejal.

NE PAVŠALNA, AMPAK DEJANSKA CENA KOSILA

V skupnosti občin se zavzemajo, da bo brezplačni topli obrok zagotovljen vsem šolajočim, ne strinjajo pa se s tem, da država povrne sredstva občinam na podlagi pavšalno določenih cen toplega obroka, embalaže in dostave."Na terenu so namreč cene različne in jih ni mogoče posploševati, prav tako se občine in šole različno spopadajo z logistiko dostave obrokov in različnimi pričakovanji," so opozorili. Zato so oblikovali predlog spremembe 134. člena šestega protikoronskega zakona - zavzemajo se za povračilo sredstev v višini cene kosila in drugih stroškov, ki bodo nastali z organizacijo zagotavljanja obrokov.

A ob tem Pečan tudi opozarja, da je pouk na daljavo lahko zgolj začasen nadomestek, ki ne more povsem nadomestiti pouka v učilnicah. Hkrati pomeni veliko obremenitev za starše, zlasti učencev do 5. razreda osnovne šole, opozarja.

Sviz Janši: Učitelji in vzgojitelji so upoštevali ukrepe

Šolski sindikat Sviz zavrača besede premierja Janeza Janše v četrtkovem pogovoru za Televizijo Slovenija na račun šolnikov in sindikata, da je oblast, ko je predpisala nošnjo mask v vrtcih in šolah, "doživela upor ravnateljev, šolskega sindikata".

Kot so zapisali v sporočilu za javnost, so učitelji in vzgojitelji odgovorno nosili maske in upoštevali vse predpise. Po njihovih besedah preprosto ne drži, da vzgojitelji in učitelji niso nosili mask ali so jih, kot je rekel predsednik vlade, "demonstrativno dajali dol".

"Nosili so jih odgovorno, upoštevali vse predpise, higienske standarde in vladne odloke, čeprav so bili nekateri nejasni, pogosto komunicirani podcenjujoče in vedno sporočeni (pre)pozno," so navedli.

Dodali so še, da so učni proces izvajali pod maskami, se trudili govoriti z njimi, in to s svojimi maskami, ker država zaposlenim v vzgoji in izobraževanju ni zagotovila sredstev za zaščitno opremo. Enako kot jim ni zagotovila niti potrebnih sredstev in opreme za delo na daljavo (računalnikov, kamer, slušalk, tiskalnikov ...) niti ustreznih strokovnih in didaktičnih navodil za spremenjeno izvajanje pouka, so kritični v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz).

Sorodna novica Na vratih je pisalo: "Dragi profesorji, hvala za vaš trud in potrpljenje"

ŠOS proti nižanju standardov kakovosti v visokem šolstvu

Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) pa pred ponedeljkovo nujno sejo odbora DZ-ja za izobraževanje, znanost, šport in mladino, na kateri bodo obravnavali predlog šestega protikoronskega zakona, opozarja, da predlagani ukrepi v izobraževanju vodijo v zniževanje standardov kakovosti visokega šolstva.

Na ŠOS-u se tako pridružujejo pozivu visokošolskih zavodov in Nacionalne agencije RS za kakovost v visokem šolstvu, da gre pri ukrepih, predlaganih v 56. in 57. členu zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije, za nepremišljena in strokovno neutemeljena predloga, katerih mesto ni v interventni zakonodaji.

ŠOS opozarja na dialog med visokošolskimi partnerji. Foto: MMC RTV SLO
ŠOS opozarja na dialog med visokošolskimi partnerji. Foto: MMC RTV SLO

Kot so pojasnili, predlagani 56. člen iz drugega odstavka 38. člena zakona o visokem šolstvu s črtanjem besedila "z istega strokovnega področja" izenačuje vpisne pogoje med dijaki poklicne in splošne mature ter tako izenačuje poklicno in splošno maturo.

Na ŠOS-u nasprotujejo tudi 57. členu v predlogu interventnega zakona, ki določa, da lahko visokošolski zavodi brez izpolnjevanja osnovnih pogojev pri podaljšanju akreditacije delujejo še dodatnih pet let. Vsak visokošolski zavod mora izpolnjevati pogoje, kot so ustrezni prostori za izvedbo študija, knjižnica za študente in zaposlene, zadostno število strokovnega kadra in visokošolskih učiteljev za izvajanje študijskih programov ter znanstvenoraziskovalnega dela in da je to smiselno povezano s študijskimi programi, so navedli. Dodali so, da se mora zavod po preteku akreditacije izkazati, da te pogoje izpolnjuje.

To je nujno za kakovosten študij in osnova, ki jih mora imeti na voljo vsak študent, so poudarili. S predlaganim členom pa se izpolnjevanje teh pogojev ne pregleda po preteku petih let, ampak šele čez deset. To po mnenju ŠOS-a pomeni, da zavodi, ki pogojev ne izpolnjujejo, lahko izobražujejo študente, kakovost takšnega izobraževanja pa je več kot vprašljiva. Tako kot se izobraževanje izvaja na daljavo, se lahko evalvacija tega izobraževanja po njihovem prepričanju opravi tudi na daljavo.

"Sprejemanje sistemskih sprememb v visokem šolstvu brez dialoga in konsenza vseh visokošolskih partnerjev z interventno zakonodajo je grobo poseganje v odnos, ki ga partnerji gradimo dolga leta. Ko pa gredo predlogi v smer nižanja kakovosti izobraževanja in jim nasprotujejo prav vsi visokošolski partnerji, pa postane očitno, da so odločitve napačne in v interesu vplivne skupine posameznikov," je poudaril predsednik ŠOS-a Klemen Peran.