Novi človek na čelu inšpektorata Luka Lukić (na fotografiji skrajno levo). Foto: DZ/Matija Sušnik
Novi človek na čelu inšpektorata Luka Lukić (na fotografiji skrajno levo). Foto: DZ/Matija Sušnik

Potem ko je odstopil prejšnji glavni inšpektor, so zdaj vse oči uprte v novo vodstvo inšpektorata. Vršilec dolžnosti glavnega inšpektorja je postal Luka Lukić, njegova namestnika, ki prihajata iz vrst inšpektorata, pa sta Boštjan Račič in Marta Dremelj.

Pričakovanja ministrstva za delo, ki je imenovalo novega glavnega inšpektorja, so visoka. Državni sekretar Dan Juvan: "Jaz in kabinet polagamo velika pričakovanja in upe, da se bodo stvari na inšpektoratu normalizirale v prihodnosti".

Inšpektorat za delo vse prevečkrat deluje kot posvetovalni organ za delodajalce in premalokrat kot zaščitnik šibkejših v delovnem razmerju, pa je dejal sindikalist Damjan Volf, KS90, ki pričakuje, "da se bodo delodajalci končno bali inšpektorjev".

Frančišek Verk iz sindikata, kamor so včlanjeni tudi delovni inšpektorji: "Moja največja pričakovanja od novega inšpektorja so ta, da se inšpektorjem za delo dovoli strokovno in učinkovito delovanje in da da politika roke stran z inšpektorata".

Delovni inšpektorji lahko v primerih, ki ogrožajo zdravje in varnost, ali v primeru prikrivanja delovnega razmerja izdajo odločbo o prepovedi ali ustavitvi dejavnosti. Profesor pravne fakultete Luka Tičar: "To pomeni, da govorimo o večji učinkovitosti inšpektorata, če bo seveda zakonodajo proaktivno bral, uporabljal."

Čim manj v pisarni, čim več na terenu

Bolj proaktivno držo priporoča tudi sindikalist Volf, ki inšpektorjem svetuje, naj "bodo čim manj v pisarni in čim več na terenu".

Predsednik Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide Miha Kordiš (Levica), poslanka Sandra Gazinkovski (Svoboda) in poslanec mag. Darko Krajnc (Svoboda). Foto: DZ/Matija Sušnik
Predsednik Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide Miha Kordiš (Levica), poslanka Sandra Gazinkovski (Svoboda) in poslanec mag. Darko Krajnc (Svoboda). Foto: DZ/Matija Sušnik

Lukić: Fokus bodo najhujše kršitve

Glavni inšpektor Lukić napoveduje, da bo njihovo delo po novem usmerjeno v odkrivanje najhujših kršitev, a najprej bo treba rešiti vprašanje kadrovske podhranjenosti.

Na inšpektoratu je trenutno zaposlenih 123 ljudi, "kar je absolutno premalo glede na število poslovnih subjektov". "Na nekaterih območnih enotah so kadrovske zadeve tako kritične, pa res ne bi o tem govoril, da ne bi kakšnim kriminalcem dajal ideje, da je kje bolje," je povedal Lukić.

Stimulacije inšpektorjev so bile doslej vezane na doseganje številk, odslej se bo spodbujalo poglobljen nadzor, "da bodo primeri, kot sta Marinblu in Selea, ki še zdaleč nista edina, že v kali zatrti".

"Zasledovanje številk vodi v nadzore zaradi nadzorov. To pomeni, da inšpektor pride, opravi nadzor in ga želi čim prej zaključiti, da bo ujel kvoto. Tega v prihodnosti ne bo več. Usmerjeno bo v odkrivanje kršiteljev, kot je bil Marinblu, ki ne bi smeli delati. Sploh," je dejal Lukić.

Odobrenih 40 novih zaposlitev

Državni sekretar na ministrstvu Juvan je povedal, da je že odobrenih dodatnih 40 zaposlitev na inšpektoratu, in izrazil upanje, da jih bo inšpektorat realiziral v čim krajšem času. Plačni razredi za inšpektorja se gibljejo med 38. in 42. Pomočniki so uvrščeni v 30. plačni razred.

Področje inšpekcije za delo je sicer eno prednostnih za ministrstvo in inšpektorat ima zelo močno podporo pri tem, da bodo lahko inšpektorji delo opravljali strokovno, odgovorno, učinkovito in v ustreznih delovnih pogojih, je poudaril Juvan.

Eden od rezultatov sodelovanja so po njegovih besedah tudi usmeritve glede inšpekcijskih postopkov, ki jih je danes izdal minister za delo Luka Mesec.

Minister za delo, družino in socialne zadeve Luka Mesec. Foto: BoBo
Minister za delo, družino in socialne zadeve Luka Mesec. Foto: BoBo

Po teh naj bi učinkovitost nadzorov povečali z vzpostavitvijo mobilnih enot iz predstavnikov inšpektorata za delo v sodelovanju s Tržnim inšpektoratom RS, Finančno upravo RS (Furs) in policijo ter dodatnimi ukrepi za usklajeno delovanje različnih inšpekcijskih ekip na deloviščih pri nadzoru zaposlovanja tujih delavcev, kjer je izkazano največje tveganje za množično zlorabo pravic delavcev.

"Skupne akcije so absolutno nujne. Medtem ko se odstopajo prijave in ta komunikacija (med organi) teče, ima kršitelj čas stvari popraviti," je dejal Lukić.

Predvideno je tudi razvrščanje prijav po vnaprej določenih kriterijih v prednostne skupine, in sicer kot nujne, prednostne, redne in druge, ter njihovo reševanje skladno s to razvrstitvijo.
Poleg tega bo vodja inšpektorata "z namenom povečanja učinkovitosti, zagotavljanja kontinuiranosti vodenja postopkov in ugleda IRSD-ja" v internem aktu določil okvirne roke za zaključek inšpekcijskih zadev.

Povezava med evidencami

Za učinkovitejše delo inšpektorata je predvidena vzpostavitev neposredne povezave med evidencami. Predvideno je tudi redno obveščanje javnosti o primerih hujših kršitev zakonodaje iz pristojnosti inšpektorata in izvedenih ukrepih. Preuči naj se tudi možnost javne objave seznama hujših kršiteljev in se jo izvede glede na možnosti, predlaga minister.
Inšpektorat je glede na letno poročilo lani prejel 6797 prijav, od tega na področju varnosti in zdravja pri delu 1677 in na področju delovnih razmerij 4914, socialna inšpekcija pa je prejela 206 prijav.

Inšpektorji so opravili 38.624 inšpekcijskih pregledov, od tega na področju nadzora delovnih razmerij 23.639 ter na področju varnosti in zdravja pri delu 14.549, inšpektorji za socialne zadeve pa so opravili 436 pregledov.

Z vseh treh področij dela so ugotovili 18.343 različnih kršitev in na podlagi tega izdali 9736 upravnih in prekrškovnih ukrepov ter dali 36 naznanil sumov storitve kaznivega dejanja oz. kazenskih ovadb. Izrečenih je bilo za 3,5 milijona evrov glob. V poslovni register je bilo konec leta vpisanih 228.795 delodajalcev, nad katerimi nadzor izvaja inšpektorat.