V inštitutu 8. marec so v raziskavi o reproduktivnih pravicah v Sloveniji ugotovili, da splav v Sloveniji ni v celoti financiran iz osnovnega zdravstvenega zavarovanja, temveč je v 20 odstotkih financiran iz sredstev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. "Tukaj se kaže problem, da nimajo vse posameznice v Sloveniji pravice do splava oz. ta pravica ni udejanjena, čeprav v 55. členu piše, da to pravico udejanja država. Vsi ljudje pač nimajo dopolnilnega zavarovanja," je na novinarski konferenci dejala predstavnica inštituta Marja Kodre.

Glede tega so iz inštituta na vlado in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) v začetku marca poslali dopis, ki ga je podpisalo več vidnih predstavnikov javnosti. Kot je povedala predsednica upravnega odbora ZZZS-ja in predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Irena Ilešič Čujovič, se je s pobudo najprej seznanil upravni odbor ZZZS-ja, nato pa še skupščina.

"Oba organa sta dala zeleno luč za začetek postopka spremembe vrednosti odstotkov zdravstvenih storitev umetne prekinitve nosečnosti, oploditve z biomedicinsko pomočjo in sterilizacije," je pojasnila Ilešič Čujovič. Dodala je, da je bilo stališče, naj upravni odbor zavoda začne postopek spremembe višine financiranja splava, tako da bo zagotovljeno 100-odstotno financiranje iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, na skupščini izglasovano skoraj soglasno, z le enim glasom proti.

Dodala je, da v isto kategorijo spadata tudi oploditev z biomedicinsko pomočjo in sterilizacija, ki sta iz naslova osnovnega zdravstvenega zavarovanja prav tako krita v le 80 odstotkih. Vse tri storitve za 20 odstotkov, ki se krijejo z dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem, letno stanejo okoli 2,2 milijona evrov. "Med drugim tudi medicinsko indicirana umetna prekinitev nosečnosti spada v isto kategorijo – 80 odstotkov iz obveznega, 20 odstotkov iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Medtem ko je porod 100-odstotno pokrit. Tukaj je neka diskrepanca, ki je vidna že iz letala," je poudarila.

Razočaranje nad odgovorom ministrstva za zdravje

Kot je pojasnila direktorica Inštituta 8. marec Nika Kovač, je vlada takoj po prejemu dopis preposlala ministrstvu za zdravje. "Nad odzivom ministrstva za zdravje pa smo izjemno razočarani. Dobili smo odgovor, ki praktično ne pove ničesar," je dejala Kovač.

Kot je pojasnila, so z ministrstva namreč odgovorili, da je v načrtu, da se do leta 2024 odpravi dopolnilno zdravstveno zavarovanje in da bodo v sklopu tega organizirali javno razpravo, v kateri se bo odprla tudi ta tema. "V Inštitutu 8. marec ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja absolutno podpiramo, se nam zdi pa nedopustno, da se ti postopki vlečejo do leta 2024," je dejala Kovač in opozorila, da se ob tem dopolnilno zdravstveno zavarovanje draži za 30 odstotkov. "To pomeni, da si ga bo lahko privoščilo še manj ljudi, kar pomeni, da bo še manj ljudi imelo osnovne reproduktivne pravice zagotovljene brezplačno," je opozorila. V inštitutu zato vlado pozivajo, naj področje uredi nemudoma.

Iz inštituta so ob tem na vse stranke poslali tudi dopis, v katerem jih sprašujejo, ali podpirajo, da se ta sklep sprejme zdaj, in ali so pripravljeni predsednike oz. predsednice strank peticijo inštituta podpisati javno. "Odgovore vseh strank bomo javno objavljali na svojih družabnih omrežjih,” je dodala direktorica inštituta.

Opozorila o kršitvah ustavne pravice

"Ne smemo pozabiti, da govorimo o ustavni kategoriji. 55. člen ustave govori o svobodnem odločanju o rojstvu otrok. Sem noter spada tudi pravica do splava. Če uresničevanje te svobode ni mogoče, ker je odvisno od finančnega položaja posameznice, potem ne moremo govoriti, da se pravica uresničuje tako, kot določa ustava," je ob tem opozorila Martina Vuk iz konfederacije sindikatov javnega sektorja, ki je tudi predstavnica zavarovancev v skupščini ZZZS-ja.

Kot je dodala, mora ministrstvo za zdravje zgolj dati soglasje k sklepu, ki ga sprejme skupščina. "Če bo ministrstvo za zdravje vztrajalo pri tem, da se bo čakalo na ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, potem je to sprenevedanje – ker vemo, da na ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja čakamo že več kot deset let. Soglasje pa je nekaj, kar lahko dajo takoj, ko se postopek na ZZZS-ju konča, in potem bo dejansko zagotovljena ta ustavna pravica," je dejala.

Po pojasnilih Irene Ilešič Čujovič bo upravni odbor ZZZS-ja to točko obravnaval verjetno že v tem tednu, prva obravnava predloga o spremembah pa bi lahko bila obravnavana že na junijski skupščini. "Časovnica je verjetno realna do konca letošnjega leta," je napovedala.

Nasprotni odziv

Na poziv, naj se brezplačna prekinitev nosečnosti omogoči že v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja, so se odzvali predstavniki Zavoda ŽIV!M in Pohoda za življenje, kjer menijo, da "dostopnost splava ženske sili v odločitev, ki jo marsikatera obžaluje celo življenje". Ob tem sprašujejo, zakaj ne bi financirali raje razvoja različnih organizacij, ki bi pomagale ženskam, da bi kljub stiskam zavarovale svojega otroka, in izpostavljajo pravice nerojenih otrok.