"Vidimo, kako uničevalno so revščina, socialna izključenost, konflikti, vojne, nasilno ter arbitrarno postavljanje in premikanje meja vplivali na človeške usode, kako so krhali vezi, kako so ubijali sanje, kako so razdirali družine. Vidimo pa tudi, kako mejam in razdaljam navkljub nastajajo nove vezi, kako se rojevajo nova mlada življenja," je v svojem govoru pred rektoratom Univerze v Ljubljani poudarila državna sekretarka na vladnem uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar.

Posebej je poudarila pomen tradicionalnega srečanja pred sedežem ustanove, na kateri se začenjajo mlada življenja. Pri tem je izpostavila, kako dragoceno je mlado življenje in tudi, kako neizmerljiv je dar, ki so ga bazoviški junaki poklonili svoji domovini. Poudarila je tudi odgovornost, da za mlade ustvarjamo in ohranimo boljši svet.

Opoldne pa je bila v ljubljanskem Gledališču Glej gledališka predstava Tovarištvo Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta.

Venec položili tudi k spomeniku v Prešernovem gaju

Spominu na štiri tržaške domoljubne Slovence, ki so jih na podlagi sodbe italijanskega fašističnega posebnega sodišča na gmajni pri Bazovici ustrelili 6. septembra 1930, so se s polaganjem vencev in kulturnim programom poklonili tudi pri spomeniku bazoviškim junakom v Prešernovem gaju v Kranju. Udeležence sta pozdravila in nagovorila kranjski podžupan Janez Černe in župan občine Devin-Nabrežina Igor Gabrovec.

"Razlog, da se vsako leto zberemo na tem mestu, je tragičen, posledice pa pozitivne: srečujemo se, negujemo vezi z našimi ljudmi tudi zunaj meja. Obenem krepimo misel o miru, medsebojnem spoštovanju in vsakič znova kličemo k uporu proti politikam, ki nevarno težijo v nasprotno smer. Tudi v Evropi, ki je nastala na temeljih svobodne misli in delovanja, spet vznikajo oblastniki, ki se brez sramu spogledujejo z izključevalno in nestrpno politiko," je v nagovoru dejal Černe, ki je ob tem poudaril, da je ob tem treba dati zgled, kako se gradi povezana družba.

Vrhunec niza spominskih dogodkov bo v nedeljo

Osrednja slovesnost v spomin na bazoviške junake bo v nedeljo pri spomeniku na gmajni pri Bazovici. Tam bo zbrane po napovedih med drugim nagovoril minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon. Spomenik bazoviškim junakom je na začetku letošnjega leta dobil status kulturnega pomena, kar je podlaga, da bi v prihodnje lahko postal spomenik državnega pomena.

Nedeljska slovesnost ob spomeniku pri Bazovici bo tako vrhunec niza dogodkov, ki jih te dni prireja odbor za proslavo bazoviških junakov pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu. Tako je ob spomeniku potekal recital mladih, v Devinu so predstavili knjigo Petra Verča Za vse, ne zase, v Bazovici pa so se s kulturno prireditvijo spomnili stoletnice rojstva pesnika Karla Destovnika Kajuha. V okviru letošnjih dogodkov prirejajo tudi taborni ogenj, spominski planinski pohod in mednarodni odbojkarski turnir za pokal bazoviških junakov. Niz prireditev se bo sklenil 27. septembra v Novi Gorici s slavnostno akademijo Društva TIGR Primorske ob 95-letnici ustanovitve tega protifašističnega gibanja.

Prizadevanja za rehabilitacijo

Bazoviški junaki, člani tajne antifašistične organizacije Borba Ferdo Bidovec, Zvonimir Miloš, Franjo Marušič in Alojz Valenčič, veljajo za simbol nasprotovanja in upora fašističnemu režimu in ideologiji ter za junake svobodne Evrope, zgrajene na temeljih antifašizma. V Italiji uradno sicer še vedno veljajo za teroriste, zato si odbor za proslavo bazoviških junakov pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu skupaj z obema krovnima organizacijama slovenske manjšine v Italiji prizadeva za njihovo rehabilitacijo. Ker je četverico obsodilo hitro sodišče, je pričakovati dolgotrajen postopek. Za zadevo je namreč pristojno vojaško sodišče, kjer je po ocenah odbora težko doseči ponovitev postopka in rehabilitacijo.

Sta se pa bazoviškim junakom julija 2020 ob spomeniku pri Bazovici skupaj poklonila predsednika Slovenije in Italije, Borut Pahor in Sergio Mattarella. Po mnenju krovnih organizacij slovenske manjšine v Italiji, Slovenske kulturno-gospodarske zvezi (SKGZ) in Sveta slovenskih organizacij (SSO), je italijanski predsednik s poklonom štirim padlim fantom priznal pomen njihovega boja proti fašizmu, status kulturnega spomenika pa še dodatno kaže, da so bili junaki na pravi strani zgodovine, in ne teroristi.