Predsednik državnega zbora Dejan Židan je novinarjem predstavil prenovo male dvorane parlamenta. Foto: Twitter Dejana Židana

Kot je na Twitterju zapisal Dejan Židan, bo ob 60. obletnici poslopja DZ-ja mala dvorana prvič deležna temeljite celostne prenove. To je zadnji del parlamenta, ki ni bil v celoti obnovljen, v preteklosti pa se je ta dvorana ponašala z najmodernejšimi glasovalnimi napravami, ki so zdaj stare 50 let. "Dvorana je bila leta 1969 opremljena z eno prvih elektronskih glasovalnih naprav na svetu, ki jo je izdelal Institut Jožef Stefan v sodelovanju z inženirjem Jožetom Šnajderjem," je zapisal Židan.

Ko so jih pred 50 leti vgradili, so bile ene prvih glasovalnih naprav na svetu. Foto: Twitter Dejana Židana

Zdaj pa je bilo prav nedelovanje glasovalnega sistema ena največjih nefunkcionalnosti v dvorani. Kot je pojasnil predsednik državnega sveta Alojz Kovšca, se je včasih celo porajal dvom o pravilnosti glasovanja.

Prenova male dvorane, v kateri zaseda DS, pogosto pa v njej najdejo prostor tudi različni posveti civilne družbe, se je začela pred slabim tednom, končala se bo predvidoma do konca novembra.

Državni svetniki bodo med prenovo zasedali zlasti na terenu, medtem ko bodo nekatere seje v veliki sejni sobi nasproti velike dvorane DZ-ja. Kovšca je v izjavi novinarjem pojasnil, da jih kar nekaj institucij vabi v svoje prostore. "DS gre med ljudi, to je zelo dobro," je ugotavljal.

Skoraj milijon in pol za obnovo

Obnova male dvorane se izvaja po načrtih iz let 2007 in 2008, stala bo nekaj manj kot 1,4 milijona evrov, izvajajo jo slovenska podjetja. Prenova je potrebna tudi zaradi približevanja slovenskemu predsedovanju EU-ju, saj bo tedaj del dejavnosti predvidoma potekal prav v tej dvorani.

Po načrtih bo imela dvorana 90 sedežev, opremljena bo podobno kot velika dvorana. Lahko bo tudi rezervna dvorana za zasedanje poslancev. Pomemben del dvorane bo restavriran, prostor bo ohranil osnovne geberite, saj je spomeniško zaščiten. Nekateri deli dvorane bodo po prenovi hranjeni v treh muzejih.

Načrt prenovljene male dvorane. Foto: Twitter Dejana Židana

Bosta dvorani poimenovani po Francetu Bučarju in Matiji Slaviču?

Po Židanovih navedbah se je v DZ-ju pojavila želja, da najpomembnejše dvorane v parlamentu poimenujejo. Pomurski poslanci bodo vsem poslanskim skupinam pisno predlagali, da malo dvorano imenujejo po Matiji Slaviču, ki je po Židanovih besedah "verjetno najbolj odgovoren za to, da je pred 100 leti prišlo do priključitve Prekmurcev k matičnemu narodu". Slavič, rojen leta 1877, je bil teolog, duhovnik, prevajalec in pedagog ter nekdanji rektor Univerze v Ljubljani.

Veliko dvorano, ki je stara 20 let, bi poimenovali po starosti slovenske politike Francetu Bučarju, nekdanjem predsedniku Skupščine RS-ja. Za poimenovanje dvoran je potrebno širše soglasje poslancev.