Foto: BoBo
Foto: BoBo

Državni zbor je v torek zvečer potrdil sedmi protikoronski zakon, vreden 550 milijonov evrov. V njem je med drugim zapisana možnost prisilnega upokojevanja. Zaposlenim, ki izpolnjujejo pogoje za starostno upokojitev, torej praviloma v starosti 60 let in s 40 leti delovne dobe, bo lahko delodajalec odpovedal delovno razmerje brez navedbe razloga. Poslanke in poslanci so podprli tudi dopolnilo o izplačilu zaostalih obveznosti Slovenski tiskovni agenciji za opravljanje javne službe.

V tokratnem zakonskem svežnju je sicer v ospredju pomoč posamičnim skupinam prebivalstva.

Na računih upokojencev za dva odstotka višje decembrske pokojnine

Upokojenci

Upokojenci s stalnim prebivališčem v Sloveniji in pokojnino do 510 evrov bodo prejeli solidarnostni dodatek v višini 300 evrov, s pokojnino do 612 evrov v višini 230 evrov, s pokojnino do 714 evrov pa v višini 130 evrov.

Izplačilo do 15. januarja 2021.

Otroci

Eden od staršev oz. rejnik otroka do starosti 18 let s stalnim ali začasnim prebivališčem v Sloveniji, ki dejansko živi v Sloveniji, bo prejel solidarnostni dodatek v višini 50 evrov.

Izplačilo za upravičence do otroškega dodatka do 31. januarja 2021, izplačilo za tiste, ki ne prejemajo otroškega dodatka, pa na podlagi vloge na ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti prav tako do 31. januarja 2021.

Otroci s posebnimi potrebami

Znesek dodatka za nego otroka na podlagi zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih se poveča za 100 evrov.

Izplačilo vsak mesec za čas od 18. oktobra 2020 do konca epidemije.

Velike družine

Znesek letnega dodatka za velike družine se za čas do konca epidemije poveča za 100 evrov za družine s tremi otroki in za 200 evrov za družine s štirimi ali več otroki.

Ob rojstvu otroka 500 evrov pomoči. Levica: Z darili bi radi obdržali oblast.

Novorojenci

Eden od staršev oz. posvojitelj otroka s stalnim prebivališčem v Sloveniji, rojenega v času od 1. januarja 2020 do enega leta po koncu epidemije, bo prejel izredno pomoč ob rojstvu otroka v višini 500 evrov.

Izplačilo za otroke, ki so se rodili do sprejetja zakona, bo izvedeno do 31. marca. Za otroke, ki se bodo rodili po uveljavitvi zakona, pa bo znesek izplačan v treh mesecih po rojstvu.

Študenti

Študenti s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki se v študijskem letu 2020/21 izobražujejo po javnoveljavnih študijskih programih v Sloveniji in na dan 19. oktober 2020 niso bili vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, bodo prejeli solidarnostni dodatek v višini 150 evrov.

Izplačilo do 31. januarja 2021.

Zaposleni

Vsak zaposleni, ki dela in čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla dvakratnika minimalne plače, bo prejel krizni dodatek v višini 200 evrov oz. v sorazmernem deležu, če ni delal cel mesec. Delodajalcem bo izplačana sredstva povrnila Finančna uprava RS.

Izplačilo ob plači za december 2020.

Zaposleni v javnem zdravstvu in institucionalnem varstvu

Zaposleni v mreži javne zdravstvene službe ter pri izvajalcih socialnovarstvenih programov so v primeru začasne premestitve kot posledice covida-19 ali neposrednega dela z obolelimi za covidom-19 upravičeni do dodatka v višini 30 odstotkov urne postavke osnovne plače.
Izplačilo vsak mesec do 31. decembra 2021.

Zaposleni in delavci, zaposleni v okviru programa javnih del, ki so nadpovprečno izpostavljeni tveganju za zdravje oz. prekomerno preobremenjeni zaradi obvladovanja epidemije, so do konca epidemije upravičeni do dodatka v višini 65 odstotkov urne postavke osnovne plače.

DZ potrdil sedmi protikoronski zakon, ki vsebuje tudi možnost prisilnega upokojevanja

Kmetje

Nosilci oz. člani kmetij s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki so dopolnili 65 let in jim obdavčljivi dohodki za leto 2019 niso presegli 591,20 evra na mesec, bodo prejeli solidarnostni dodatek v višini 150 evrov.

Izplačilo na podlagi vloge, ki se do 31. januarja 2021 vloži na kmetijsko ministrstvo.

Brezposelni

Brezposelni, ki jim je od 18. oktobra 2020 dalje prenehala pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali se jim je iztekla pogodba o zaposlitvi za določen čas, bodo prejeli začasno denarno nadomestilo v višini 513,64 evra bruto mesečno.

Izplačilo na podlagi vloge pri Zavodu RS za zaposlovanje vsak mesec največ do konca epidemije.

Verski uslužbenci

Verski uslužbenci katere od registriranih cerkva ali drugih verskih skupnosti, ki so na dan 1. oktobra 2020 vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, bodo prejeli mesečni temeljni dohodek v višini 700 evrov na mesec za oktober, november in december 2020.

Izplačilo na podlagi vloge pri Finančni upravi RS do 10. februarja 2021.

Kreditojemalci

Podaljšuje se možnost odloga plačila obveznosti iz kreditnih pogodb – tako za pravne kot fizične osebe –, in sicer bodo lahko kreditojemalci na banko naslovili vlogo za odlog do 26. februarja 2021, ta pa bo lahko namesto do 31. januarja 2021 odobrila odlog za devet mesecev.

Kritje fiksnih stroškov podjetij in samozaposlenih

Višina delnega kritja fiksnih stroškov podjetij, ki ga je uvedel šesti protikoronski zakon, se za upravičence, ki so jim prihodki od prodaje zaradi epidemije upadli za več kot 70 odstotkov, zvišuje na največ 2000 evrov na zaposlenega na mesec. V primeru padca prihodkov za 30 do 70 odstotkov ostaja meja pri 1000 evrih na mesec.

Po mnenju sociologa Rudija Klanjška, je najbolj pomembno vprašanje, kaj se bo zgodilo po koncu te krize.
Po mnenju sociologa Rudija Klanjška, je najbolj pomembno vprašanje, kaj se bo zgodilo po koncu te krize. "Vprašanje je, ali bo ta vlada prevzela odgovornost in kakšni bodo ukrepi takrat, precej lažje je deliti sredstva kot pa iskati rezerve, kako to vrniti," opozarja. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

Vsak evro prav pride, a ne pomeni rešitve

Kot je za Radio Slovenija poročala novinarka Urška Valjavec ob tem ekonomisti opozarjajo, da pri vprašanju, komu deliti, ne gre za strokovno, temveč politično vprašanje. Profesorica na ljubljanski Fakulteti za socialno delo Vesna Leskošek ob tem dodaja, da so pomoči selektivne, pa tudi ideološko zaznamovane, saj so namenjene predvsem tistim, ki živijo tako, kot je po mnenju vlade primerno. Ključni problem pa dejstvo, da gre za enkratne in kratkotrajne pomoči. "Vsakemu človeku vsak evro, ki ga zdaj dobi, prav pride. Nikakor pa to ne pomeni, da bo ta pomoč izboljšala njihov položaj," opozarja profesorica.

Jemati je veliko težje kot dajati

Sociolog in profesor Srečo Dragoš opozarja, da ne gre samo za deljenje predvolilnih bombončkov. "S tem bi se človek še nekako sprijaznil, saj bi pomenilo, da ko je vlade konec, se s tem neha. V resnici gre za nekaj drugega – socialne dajatve so preveč razdrobljene in ostajajo na prenizki ravni. To se zdaj s temi ukrepi v času covida še poglablja," je dejal Dragoš.

Da naša vlada ravna podobno kot druge po Evropski uniji, pa meni sociolog Rudi Klanjšek z mariborske Filozofske fakultete, ki dodaja, da bi enako verjetno ravnala katera koli vlada, ki bi bila na oblasti. Po njegovem mnenju je na najbolj pomembno vprašanje, kaj se bo zgodilo po koncu te krize. "Vprašanje je, ali bo ta vlada prevzela odgovornost in kakšni bodo ukrepi takrat, precej lažje je deliti sredstva kot pa iskati rezerve, kako to vrniti," je Klanjšek dejal za Radio Slovenija. Kdor koli bo vladal v času okrevanja, bo pred zelo zahtevno nalogo, je dodal – kot rečeno je jemati veliko težje kot dajati.