Predsednik DS-ja Alojz Kovšca. Foto: BoBo
Predsednik DS-ja Alojz Kovšca. Foto: BoBo

"Za odločitev, da se podam v tekmo za predsednika republike Slovenije, sem se odločil po tehtnem premisleku in na pobudo tistih, ki jim najbolj zaupam ter sem zadnje pripravljen veliko tvegati in še več delati," je dejal.

Med drugim je pojasnil, da je biti predsednik velika in odgovorna obveza, "ki ji ni vsakdo zlahka kos."

"Kot predsednik državnega sveta sem imel priložnost spoznati moč politične ureditve države in njene specifike in pomena ustavne delitve oblasti. A ne le to. Spoznal sem veliko krivic, nedoslednosti, dvojnih meril, delitev na vaše in naše in na pozabljene in preveč pomembne, na vplivne in marginalne, do katerih v naši družbi ne bi smelo prihajati. Vselej sem bil na strani šibkih, pomoč potrebnih, prezrtih in poteptanih," je našteval ob predstavitvi svoje kandidature. Ob tem je dodal: "Nikoli nisem iskal udobnega medijskega in političnega zaledja, da bi se lahko razglašal kot neodvisen politik."

"Potrebujemo veliko stopnjo političnega soglasja. Za predsednika RS-ja sem pripravljen kandidirati le s podporo širšega kroga političnih strank, gibanj in prodornih izpostavljenih posameznikov. En sam ne zmore veliko, skupaj pa smo močnejši in najmočnejši," je dejal. Vendar ni vedel povedati, katera izmed političnih strank ga podpira, in je odgovoril: "Če bi to vedel, bi kandidaturo formalno vložil." Sam pa se s katero od strank, kot je dejal, še ni pogovarjal.

"Pri zbiranju podpisov se večina kandidatov spreneveda. Da bi osebno angažiral tisoče volivcev in da bi fizično dali podpise in jih zbrali, je praktično nemogoče. Brez podpore političnih strank je to nemogoče izvesti. Razen za nekoga, ki ima veliko denarja in si lahko plača profesionalni štab, da to počne za njega. Potrebna je logistika. Zato mislim, da je sprenevedanje, da je nekdo neodvisen kandidat, v ozadju pa stranke delajo vse za zbiranje podpore, nepotrebno," je pojasnil, zakaj si želi podporo političnih strank.

Glede volivcev na katere volivce računa, je omenil predvsem tiste, za katere je delal v DS-ju, in med njimi naštel kreditojemalce v švicarskih frankih, izbrisane podjetnike, lastnike podrejenih obveznic, obrtnike, invalide …

Na vprašanje, ali se mu ne zdi malo neokusno, da je svojo kandidaturo napovedal v prostorih državnega sveta, za govorniškim pultom, na katerem je označeno, da gre za predsednika državnega sveta, pa je odvrnil, da "če bi moral odgovarjati za nečedna dejanja, bi ga spraševali, ali je to storil kot predsednik DS-ja in ne kot urar iz Ljubljane. Če nekaj rečem ali naredim, se to ne more šteti le, da je to naredil Alojz Kovšca, ampak je to storil predsednik državnega sveta," je dejal ter poudaril, da obenem obvešča svoje svetniške kolege o nameri kandidature: "V tem ne vidim nič spornega. DS mi ne more pomagati, niti škodovati."

Na vprašanje, ali se bo potegoval za nov mandat predsednika DS-ja, če mu ne bo uspelo s predsedniško kandidaturo, je povedal, da še ni vložil kandidature za predsednika DS-ja in da je politik, ki teče na dolge steze. Povedal je, da ni odvisno od njega, ali se bo vnovič potegoval za predsednika DS-ja, saj mora biti najprej izvoljen. Njegove kandidature za državni svet so bile, kot je pojasnil, na pobudi obrtnic in obrtnikov.

Predsedniško kandidaturo na oktobrskih volitvah so napovedali tudi podpredsednica Gibanja Svoboda Marta Kos, nekdanji zunanji minister Anže Logar, odvetnica Nataša Pirc Musar, župan Kočevja Vladimir Prebilič, nekdanji evropski poslanec Ivo Vajgl, psihoanalitičarka Nina Krajnik, glasbenik Gregor Bezenšek mlajši, zastopnik Antropozofskega društva Slovenije Leo Trojar, predsednik Stare pravde Ludvik Poljanec, filozof Aleš Ernecl, predsednik stranke Nova socialdemokracija Andrej Magajna, ginekologinja Sabina Senčar, kandidat civilnodružbenega gibanja Zdrava družba Boris Vene in Vardist Ivan Bolfek.