Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi in predlog novele zakona o socialnem varstvu sta povezana, odbor DZ-ja za delo pa ju bo obravnaval v sredo. Ob tem da predlog zakona o dolgotrajni oskrbi za delodajalce, delojemalce in upokojence določa prispevno stopnjo za dolgotrajno oskrbo, v zakonodajnopravni službi DZ-ja opominjajo, da ta rešitev lahko v primeru odločanja poslank in poslancev o dopustnosti referenduma o tem zakonskem predlogu pride do ustavnopravno nedopustnega položaja.

Če bi bil referendum o predlogu zakona dopuščen, bi bil namreč dopusten tudi v delu, ki je po ustavi izvzet iz referendumskega odločanja. Če pa referendum ne bi bil dopuščen, četudi bi se primarno nanašal na druge določbe predloga, in ne na obvezni prispevek, bi s tem nedopustno posegli v pravico do referenduma.

Glede navedb o višini sredstev, ki naj bi se za financiranje pravic iz obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo zagotavljala iz državnega proračuna na letni ravni, pa izpostavljajo 148. člen ustave, po katerem morajo biti vsi prejemki in izdatki za financiranje javne porabe zajeti v proračunih države. Določitev proračunskih sredstev z zakonom torej ne utemeljuje pravice porabe, so navedli.

Poleg tega pojasnjujejo, da na podlagi uveljavitve nekega sistema, katerega uporaba je odložena in se še naprej odlaga, ni zagotovljena niti pravna niti socialna varnost. V neskladju z načeli pravne države je, če zakonodajalec brez stvarno utemeljenih razlogov odlaga zakonsko ureditev, ki je nujna za uveljavitev priznane pravice posameznika. Pravica, ki je ni mogoče uveljaviti, je prazna, so zatrdili. Po njihovih navedbah predlog prepušča določitev vrednostnih meril za upravičenost do pravic vladi. Vendar pa tega ne stori tako, kot zahteva legalitetno načelo za skladnost podzakonske ureditve z zakonom oziroma za skladnost zakona z ustavo, so ugotovili.

Nekatere določbe niso dovolj jasno obrazložene

V zakonodajnopravni službi DZ-ja opozarjajo, da pravila o izdelavi predpisov zahtevajo uporabo ustaljene pravne terminologije oziroma usklajeno terminologijo na splošno, saj enaka raba izrazov v enakem pomenu prispeva k jasnosti in stabilnosti predpisov. Predlagane rešitve medtem uporabljajo za pomensko iste stvari različne izraze.

Sorodna novica Minister zatrjuje: Predlagana ureditev bo zagotavljala posamezniku celostno oskrbo vse do smrti

Obrazložitve k posameznim členom ne vidijo kot pomoči pri razumevanju členov, ker le povzemajo vsebino člena oziroma navajajo, kaj člen določa. Toda obrazložitev naj bi po besedah službe pojasnila vsebino in namen posameznih določb ter posledice in medsebojne povezave rešitev, ki jih vsebujejo.

Poleg tega so spomnili na legalitetno načelo iz ustave, po katerem mora že zakon v temelju opredeliti vsebino, ki naj se podrobneje uredi na podzakonski ravni. Hkrati mora jasno in določno predpisati okvir in usmeritve, znotraj katerih se mora gibati podzakonski predpis. Če tega v zakonu ni, je mogoče, da je zakonska ureditev podnormirana in zato v neskladju z ustavo. Še zlasti to velja za urejanje pravic in obveznosti, saj te vsebine po ustavi sodijo v izključno pristojnost zakonodajalca, so opomnili.

Služba podala tudi mnenje glede zakona o socialnem varstvu

V mnenju o predlogu novele zakona o socialnem varstvu pa so v zakonodajnopravni službi DZ-ja podali le opombe k posameznim členom, tako denimo k 13. členu, s katerim se v zakonu urejajo nekatera vprašanja glede štipendiranja študentov študijskega programa za pridobitev izobrazbe socialni delavec. Ker je zakon o socialnem varstvu v razmerju do sistemskega zakona o štipendiranju poseben zakon, mora po opozorilu službe jasno in celovito urediti štipendiranje po zakonu o socialnem varstvu.

Tako mora urediti pogoje za pridobitev in prejemanje štipendije, postopek za pridobitev štipendije, obveznosti štipendista in delodajalca, čas prejemanja štipendije, prenehanje štipendijskega razmerja, vir financiranja in vodenje evidenc, da bodo naslovniki, katerih pravice ureja, zanesljivo razbrali svoj pravni položaj, so zapisali v službi.