Foto: Reuters
Foto: Reuters

Zagotovljena vdovska pokojnina se odmeri vdovi ali vdovcu, ki uveljavlja ali je uveljavil pravico do pokojnine in izpolnjuje tako pogoje za vdovsko kot za starostno, predčasno ali invalidsko pokojnino. Za pridobitev zagotovljene vdovske pokojnine mora torej upravičenec izpolnjevati pogoje za priznanje tako svoje starostne, predčasne ali invalidske pokojnine kot tudi pogoje za priznanje pravice do vdovske pokojnine.

Zagotovljena vdovska pokojnina se ne zagotavlja, če se je pokojnina vdove oz. vdovca ali umrlega zavarovanca oz. prejemnika pravic odmerila za t. i. ožji obseg.

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) je za uveljavljanje zagotovljene vdovske pokojnine pripravil ustrezno vlogo, ki jo stranke lahko vložijo tudi digitalno.

Višina pokojnine je lahko nižja od 744 evrov

"Višina izplačila zagotovljene vdovske pokojnine ne bo v vseh primerih znašala 744,15 evra, kolikor bo od 1. januarja 2024 dalje, ob upoštevanju delne redne uskladitve v januarju 2024 v znesku 8,2 odstotka, znaša zagotovljena pokojnina," so sporočili iz Zpiza.

Če seštevek starostne, predčasne ali invalidske pokojnine vdove oz. vdovca ter osnove za odmero vdovske pokojnine ne dosega višine 744,15 evra, se bo zagotovljena vdovska pokojnina izplačala v višini seštevka teh dveh zneskov, torej nižje od 744,15 evra.

"Zagotovljena vdovska pokojnina se namreč določa individualno, kot seštevek višine starostne, invalidske ali predčasne pokojnine ter osnove za odmero vdovske pokojnine, ter se izplačuje največ do višine zagotovljene pokojnine (največ do zneska 744,15 evra)," so še pojasnili na Zpizu in dodali, da se "zagotovljena vdovska pokojnina ne glede na višini pokojnin ne zagotavlja, če se je pokojnina vdove/vdovca ali umrlega zavarovanca/uživalca pravic odmerila za t. i. ožji obseg."

Novosti tudi za delovne invalide

Novela tudi določa, da se bo delovnim invalidom, vključenim v zavarovanje za krajši delovni čas, pokojnina namesto od dejanskega prejemka, torej plače za polovični delovni čas in nadomestila, odmerjala od plače, ki bi jo prejemali, če bi delali za poln delovni čas. To posledično pomeni višjo osnovo za odmero pokojnine.

Po pojasnilu Zpiza se novost nanaša na prejemnike delne invalidske pokojnine ali delnega nadomestila, ki bodo od 1. januarja dalje uveljavili pravico do pokojnine ali novo pravico iz invalidskega zavarovanja. Delovni invalidi so pravico do delne invalidske pokojnine po pokojninski reformi iz leta 1999 lahko uživali kadar koli od 1. januarja 2003 dalje, pravico do delnega nadomestila po veljavni pokojninski reformi iz leta 2012 pa kadar koli od 1. januarja 2013 dalje.

Novela ne nazadnje spreminja osnovo za plačilo prispevkov na podlagi dohodka iz drugega pravnega razmerja. Osnovo bo od 1. februarja dalje predstavljalo vsako posamezno plačilo za opravljeno delo oziroma storitev, prejeto na podlagi drugega pravnega razmerja, ki se po zakonu, ki ureja dohodnino, šteje za dohodek, vključno s povračili stroškov v zvezi z opravljenim delom oziroma storitvijo, zmanjšan za normirane stroške v višini deset odstotkov dohodka.

Poleg tega se spreminja osnova za plačilo prispevkov za podaljšano zavarovanje. Osnovo tako predstavlja plača zavarovanca, ki jo je imel v zadnjem mesecu pred nastopom primerov, ki omogočajo podaljšano zavarovanje, valorizirana glede na gibanje povprečnih mesečnih plač na zaposlenega v državi na raven zadnjega meseca, za katerega državni statistični urad objavi povprečno mesečno plačo na zaposlenega v državi.