Slovenija se uvršča med države, kjer je poraba alkohola na odraslega prebivalca med najvišjimi v Evropi. Ta po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije znaša 12,6 litra čistega alkohola na prebivalca nad 15 let. Kot opozarjajo na Javni agenciji za varnost prometa, alkohol ostaja širok družbeni problem. Njegova zloraba v prometu je bila po podatkih agencije vzrok več kot vsaki tretji letošnji smrtni žrtvi na slovenskih cestah in številnim poškodbam.

V 507 nesrečah, ki so jih med 1. januarjem in 31. majem letos povzročili vozniki pod vplivom alkohola, je umrlo 13 oseb, 35 je bilo hudo in 167 lažje telesno poškodovanih. Slovenske ceste so letos vzele 32 življenj, tako da je več kot vsako tretjo smrt v prometu povzročil alkoholiziran povzročitelj. "To žal znova dokazuje, da alkohol močno vpliva na kritično presojo za varno udeležbo v prometu in je pomemben dejavnik tveganja za nastanek prometnih nesreč," so ob črni statistiki zapisali na agenciji, ki vnovič poziva k ničelni toleranci do udeležbe v prometu pod vplivom alkohola, mamil in drugih psihoaktivnih snovi.

Nesreč zaradi alkohola je bilo v prvih petih mesecih letošnjega leta za 16 odstotkov (93 nesreč) manj kot v primerljivem obdobju lani. Kot pravijo na agenciji, je ob tem treba poudariti, da je bilo v obdobju od 15. marca do 15. maja, ko so veljali ukrepi za zajezitev epidemije novega koronavirusa, bistveno manj prometa kot sicer. V navedenem obdobju je bilo letos zaznanih 1.454 vseh prometnih nesreč, v enakem obdobju lani pa jih je bilo 2.949 oziroma še enkrat toliko. V času epidemije je bil sicer zaznan trend povečanja števila alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč ‒ v času epidemije je bilo 14 odstotkov povzročiteljev prometnih nesreč pod vplivom alkohola, v enakem obdobju 2019 pa 9,5 odstotka.

"Rekorderju" izmerili 3,13 promila

Med vsemi alkoholiziranimi povzročitelji prometnih nesreč (26 oseb), ki so jim izmerili več kot 2 promila alkohola v krvi, jih je bilo kar 18 v času epidemije, kar pomeni skoraj 70 %. Najvišja izmerjena stopnja alkoholiziranosti povzročitelja prometne nesreče je bila 3,13 promila, končala se je s smrtnim izidom. Povprečna stopnja alkoholiziranosti povzročiteljev smrtnih prometnih nesreč znaša 1,21 promila (v enakem obdobju lani 1,58 promila). Največ smrtnih nesreč (štirje umrli) so povzročile osebe pod vplivom alkohola v starosti od 55 do 64 let, sledita skupini povzročiteljev v starosti od 18 do 24 (trije umrli) in v starosti od 25 do 34 let (trije umrli). Pri 1,5 promila alkohola v krvi se tveganje za prometno nesrečo poveča za kar 22-krat, še opozarja agencija.

Kot so še zapisali na Javni agenciji za varnost prometa, sta bila v večini primerov ob alkoholiziranosti vzroka prometnih nesreč s smrtnim izidom nepravilna stran oz. smer vožnje – sedem prometnih nesreč, v katerih je umrlo sedem udeležencev (54 %) in neprilagojena hitrost – tri prometne nesreče, v katerih so umrle tri osebe (23 %).

V prvih petih mescih letošnjega leta je Policija ugotovila 3.553 kršitev s področja alkohola, v enakem obdobju lani pa 3.607. Odrejenih je bilo 130.399 alkotestov (172.600 lani), od katerih je bilo 4.829 pozitivnih (5.481 lani), 133 pa je bilo odklonjenih (135 lani). Odrejenih je bilo 714 strokovnih pregledov za mamila (717 lani), od katerih je bilo 106 pozitivnih (120 lani), 446 oseb pa je strokovni pregled odklonilo (444 lani). Agencija za varnost prometa je maja Policiji donirala 1.000 hitrih testov za droge, z namenom, da se področje nadzora nad vožnjo pod vplivom mamil še okrepi.

Policisti bodo poostreno nadzirali psihofizično stanje voznikov

Od 15. do 21. junija bo policija na območju Slovenije izvajala poostrene nadzore psihofizičnega stanja voznikov. Policisti bodo preverjali vožnjo pod vplivom alkohola, poleg tega pa bodo izvajali preizkuse s sredstvi za hitro ugotavljanje prisotnosti mamil v organizmu.

V okviru poostrenega nadzora bo policija letos prvič izvedla maraton nadzora psihofizičnega stanja voznikov. Nadzor bo potekal 20. junija. 2020 od 18. ure do 6. ure naslednjega dne. Namen poostrenih nadzorov je ozaveščati ljudi o tem, kako nevarna je vožnja pod vplivom alkohola ali mamil in v čim večji meri preprečiti takšno neodgovorno udeležbo v prometu.