Državna sekretarka z ministrstva za javno upravo Mojca Ramšak Pešec je pojasnila, da so na vladni strani, čeprav bodo zaradi dviga minimalne plače in razbremenitve regresa davkov in prispevkov vsi javni uslužbenci dobili bistveno višji regres kot lani, za javne uslužbence, katerih plače ne presegajo minimalne plače, predlagali še nekoliko višji regres.

Javni uslužbenci bi dobili 1.050 evrov regresa, pri čemer je Ramšak Peščeva pojasnila, da je vladna pogajalska skupina ta predlog danes dala pogojno, saj mandata zanj ni imela. Po njenih besedah je to zadnji predlog vladnih pogajalcev, ki bo veljal, če bo v četrtek na vladi dobil potrditev.

Sindikati so po njenih besedah predlagali, da vladi predstavijo tudi njihov zadnji predlog. Medtem ko bi po vladnem predlogu vsi drugi javni uslužbenci dobili regres v vrednosti minimalne plače (886,63 evra), bi bil zanje po sindikalnem predlogu regres določen pri 900 evrih. Za tiste, katerih plače ne presegajo minimalne plače, pa sindikalna stran predlaga regres 1.100 evrov.

"To v prvi oceni finančnih posledic pomeni približno 2,65 milijona evrov višji strošek regresa, kot ga predlaga vlada," je še pojasnila državna sekretarka, ki pričakuje, da bodo pogajanja o regresu sklenili v četrtek.

Vodja Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj je dejal, da so danes prišli do "pomembnega zbližanja". Poudaril je, da bi ob sedanji visoki gospodarski rasti država tistim z minimalno plačo lahko namenila toliko, kot predlagajo, saj so bili prav ti javni uslužbenci tisti, ki so se v času krize najbolj odrekali oziroma jih je zniževanje plač najbolj prizadelo.

Sicer pa gre tudi pri drugih po njegovih besedah za minimalne razlike. "Mi je celo nerodno reči, da pravzaprav zahtevamo 14 evrov več, kot ponuja vlada, kar se mi zdi, da nikakor ne bi smelo biti predmet spora," je dejal in dodal, da to vsaj v makroekonomskem pogledu ne pomeni popolnoma nič.