Sindikat vladi očita, da ni pripravljena odpraviti plačnih krivic v visokem šolstvu, med glavnimi zahtevami pa je vključitev vseh zaposlenih, tudi raziskovalcev in plačne skupine J, v eno kolektivno pogodbo.

Predsednik visokošolskega sindikata Gorazd Kovačič je že na petkovi novinarski konferenci dejal, da je bilo nespoštljivega odnosa vlade in ministrstva za visoko šolstvo do visokega šolstva dovolj in da bo akademska skupnost s stavko vladi izrekla nezaupnico. Podplačani so strokovni delavci v plačni skupini J, visokošolski sodelavci, lektorji, predavatelji in bibliotekarji, krivično je tudi plačno razmerje do zdravnikov specialistov, pravi predsednik visokošolskega sindikata Kovačič.

"Vlada je v očeh akademske skupnosti zapravila vso legitimnost in kredibilnost, zato ji bo akademska skupnost v torek izrekla nezaupnico," je opozoril Kovačič.

Zaradi stavke je odpadel ves pedagoški proces. Odpovedani so izpiti, kolokviji in zagovori zaključnih del. Strokovne službe danes nimajo uradnih ur, zaprte so knjižnice, tudi informacijski sistemi se v času stavke ne vzdržujejo.

V Ljubljani je bil osrednji shod na Filozofski fakulteti ob 11. uri, ko so različni govorniki predstavili posamezne tematike, na katere se navezujejo stavkovne zahteve. V Mariboru je bila na rektoratu univerze ob 11.55 novinarska konferenca. Na Univerzi na Primorskem pa so se stavkajoči zbrali ob 12. uri pred stavbo rektorata na Titovem trgu v Kopru.

Ljubljana: "Vlada nas ne jemlje resno"

"Vlada nas ne jemlje resno, pošilja nam žaljive ponudbe za ureditev našega položaja. Vlada javnih uslužbencev ne obravnava enakopravno, zamuja, zavlačuje pri pogajanjih itd. Vse to smo danes slišali od stavkajočih profesorjev, raziskovalcev, bibliotekarjev, lektorjev, administratorjev, študentov," je za TV Slovenija izpred ljubljanske Filozofske fakultete poročala Tadeja Anžlovar.

"Neposredni povod je bil ta, da je vlada zdravnikom obljubila šest plačnih razredov, in šolski učitelji smo na zdravnike v plačnem sistemu vezani, poleg tega smo v stavkovne zahteve vključili tudi odpravo starih plačnih krivic in izboljšanje delovnih razmer," je na stavkovnem shodu na Filozofski fakulteti v Ljubljani o razlogu za stavko dejal Kovačič.

Stavkajoči so se izpred FF-ja odpravili tudi pred poslopje vlade, kjer so ponovili svoje zahteve.

Maribor: V pogajanja brez rokov ne bomo privolili

Na mariborski univerzi je stavkala večina zaposlenih na fakultetah, v knjižnici, študentskih domovih in rektoratu, izjemoma so izvedli le nekatere izpite in klinične vaje, ki jih ni bilo mogoče odpovedati, je ob stavki Visokošolskega sindikata Slovenije na vseh treh javnih univerzah povedal predsednik sindikata v Mariboru Andrej Vogrin.

Ob tem se je zahvalil študentom, ki razumejo njihov položaj in razloge, da danes niso mogli priti na predavanja in vaje, vsem zaposlenim, ki podpirajo stavko, pa tudi rektorju univerze Zdravku Kačiču, ki jim je izrazil podporo in jim omogočil, da stavka poteka tako, kot mora potekati.

Kot je povedala generalna sekretarka sindikata zaposlenih na Univerzi v Mariboru Marija Javornik Krečič, stavkajo, ker imajo dovolj ignorance vlade in tega, da je ob tem, da so na referendumu izglasovali posebno ministrstvo za visoko šolstvo, zdaj njihov položaj še slabši. Imamo občutek, da ministra pravzaprav ni, je dejala.

Neresnost in požrte obljube

Po lanski marčevski prvi samostojni stavki v visokem šolstvu so potekala pogajanja, na katerih so po njenih besedah doživljali neresnost, izmikanja in požrte obljube, zato jim ni preostalo nič drugega, kot da stavko nadaljujejo.

Poudarila je, da se zavzemajo za vse poklicne skupine znotraj visokega šolstva, saj so sindikat dejavnosti in jim niso pomembni samo pedagoški delavci in raziskovalci, ampak tudi preostali strokovni in tehnični sodelavci, lektorji, bibliotekarji in drugi, ki omogočajo, da se na univerzi razvija znanje.

Plačni razredi naj se usklajujejo z inflacijo

Njihova prva stavkovna zahteva je usklajevanje vrednosti plačnih razredov z inflacijo, saj trenutno, tako kot drugi državljani, vsak dan občutijo draginjo ob obiskih trgovin in plačevanju položnic. Prav tako zahtevajo odpravo anomalij in krivic, ki so jih bili zaposleni v visokem šolstvu deležni dolga leta, pa za njihovo odpravo na vladni strani še vedno ni posluha.

V sindikatu še dodajajo, da je žogica zdaj pri ministru, ki naj pokaže, ali so sploh še potrebni in ali je znanje v naši družbi še cenjeno, ali pa smo privolili v logiko izobraževanja profilov za delo v tujini.

Predsednik sindikata Vogrin je še povedal, da ne bodo privolili v pogajanja brez kakršnih koli rokov, do katerih bi morali biti dogovori izpolnjeni. Ob tem sicer razume, da ima vlada težave, saj je sredi ustvarjanja nove plačne lestvice, a nasprotujejo temu, da bi se pogovarjali o letih 2025 ali 2027. "Mislim, da stvari niso tako daleč od tega, da se ne bi dalo dogovoriti, a kot kaže, so zdaj vseeno še prevelik problem," je dejal Vogrin.

Koper: "Vlada ni pripravljena prisluhniti"

"Po mesecih poskusov, da z vlado najdemo kompromis, s katerim bi vlada pokazala, da ji je mar za visoko šolstvo, da spoštuje naše delo, smo prišli do točke, ko ugotavljamo, da vlada ni pripravljena prisluhniti našim zahtevam," pa je za TV Slovenija povedala Sandra Bašič Hrvatin, predsednica sindikata Univerze na Primorskem.

Stavko podpirata rektorja univerz v Ljubljani in Mariboru, dekani, Študentska organizacija Slovenije in študentje.

Kritika novele zakona: univerza ni podjetje

V sindikatu so kritični tudi do novele zakona o visokem šolstvu, s katero dekane potiskajo v vlogo direktorjev; vladi očitajo, da jo je sprejela mimo vseh deležnikov in poslala v državni zbor.

"Stavkajoče razburja novela o visokem šolstvu, ki jo je vlada že poslala v parlament, in ki med drugim predvideva, da bi fakultete vodili direktorji in ne dekani. Univerza ni podjetje, sporoča visokošolski sindikat in zahteva umik novele," je še poročala Anžlovar.

"Univerza ni podjetje, pač pa skupnost profesorjev, študentov in ostalih zaposlenih, zato protestiramo proti nekaterim mehanizmom, ki jih skušajo uveljaviti, in izhajajo iz logike korporativnega upravljanja," je predlog novega zakona komentirala Javornik Krečič.

Žaljiva ponudba vlade in nadaljevanje stavke

Vlada je v ponedeljek visokošolskim sindikatom predstavila predlog odprave plačnih nesorazmerij, a ti so ga označili za "žaljivega, arogantnega in provokativnega". Zato pravijo, da bodo očitno stavko morali nadaljevati, če bo treba tudi v novem študijskem letu, je še poročala Anžlovar.

V visokošolskem sindikatu so že napovedali možno nadaljevanje stavke, in sicer 13. in 14. junija.

Papič stavko obžaluje

Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič stavko obžaluje. V izjavi za Slovensko tiskovno agencijo je sporočil, da se na ministrstvu z visokošolskim sindikatom intenzivno pogajajo in da so razrešili praktično vse zadeve, ki niso vezane na odpravo plačnih nesorazmerij. "Včeraj so potekala pogajanja na krovni ravni, predstavljena so bila vladna izhodišča. Zdaj so postavljeni pogoji, da se premaknejo stvari tudi na tem področju in resnično upam na konstruktivni pristop visokošolskega sindikata," je še dodal.