Predlog zakona predvideva, da bomo septembra praznovali vrnitev Primorske matični domovini, novembra pa dan Rudolfa Maistra. Praznika ne bosta dela prosta dneva.

Po mnenju vlade so spremembe zakona o praznikih in dela prostih dnevih potrebne, saj se že ves čas od sprejetja sedanjega zakona pojavljajo številni predlogi za zaznamovanje pomembnih zgodovinskih dogodkov.

Primorski priznanje za antifašizem
Praznik vrnitve Primorske k matični domovini po mnenju vlade zasluži poseben spominski dan zaradi pomena zvestobe Primorske slovenstvu in kot priznanje najstarejšemu antifašizmu v Evropi. 15. september je spomin na uveljavitev Mirovne pogodbe z Italijo, ko je Slovenija dobila velik del Goriške, z nastankom Svobodnega tržaškega ozemlja pa je še vedno obstajala vsaj možnost, da dobimo Trst in staro slovensko jadransko obalo.

Maister zavaroval severno mejo
Dan Rudolfa Maistra naj bi zaznamovali v spomin na dan, ko je Rudolf Maister prevzel vojaško oblast v Mariboru in okolici. S tem so se odprle možnosti za zavarovanje severne slovenske narodnostne meje, za pridobitev dela Koroške in za združitev Prekmurja z matično domovino.

Poudarek enotni odločitvi
S spremembo imena praznika 26. decembra v dan samostojnosti in enotnosti želi oblast poudariti težo odločitve in enotnosti državljanov in državljank Slovenije, ki so se s svojo odločitvijo odločili za samostojno Slovenijo.

Praznika ne bosta dela prosta dneva
Minister za delo Janez Drobnič je razložil, da novo predlagana praznika ne bosta dela prosta dneva, saj bi določitev novega prostega dne pomenila dodaten izpad delovnih ur oziroma povečanje obveznosti za delodajalce in tako vplivala na zmanjšano konkurenčnost slovenskega gospodarstva.

Po podatkih vlade oba predlagana praznika uživata tudi široko podporo v javnosti, kar je potrdila marčevska javnomnenjska raziskava Politbarometer.