Posnetek je nastal 23. januarja na seji pogajalske komisije predstavnikov vlade in reprezentativnih sindikatov javnega sektorja. Foto: TV Slovenija
Posnetek je nastal 23. januarja na seji pogajalske komisije predstavnikov vlade in reprezentativnih sindikatov javnega sektorja. Foto: TV Slovenija

Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik je pojasnila, da se bodo o zakonu usklajevali v okviru delovne skupine, ki se bo sestajala dvakrat tedensko. Ob tem pa bodo po dejavnostih oblikovane delovne skupine za odpravo nesorazmerij, ki se bodo sestajale enkrat na teden. Vsakih 14 dni bodo še centralna pogajanja, torej vladne strani z vsemi reprezentativnimi sindikati, kjer bodo pogledali, kako poteka delo v delovnih skupinah, in poskušali najti rešitve, glede katerih jim v delovni skupini ne bo uspelo najti konsenza.

Vodja konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je po pogajanjih dejal, da so napovedali konstruktivno sodelovanje pri usklajevanju predloga zakona, ob predpostavki, da se je vladna stran pripravljena o vseh točkah pogovarjati in iskati boljše rešitve. Zadovoljni so, ker jim je po njegovih besedah vladna stran zagotovila, da bo iskala širok konsenz s sindikati javnega sektorja in da se je pripravljena pogajati o praktično vseh vsebinah, ki so predmet zakona.

Ministrica glede dogovarjanja s sindikati ostaja optimistična in pričakuje, da bodo "vse orehe uspešno strli". Že zdaj je jasno, da bo ena zahtevnejših vprašanj nova plačna lestvica. Kot je dejal Štrukelj, so opozorili, da lahko nastane v plačni lestvici vrzel, kjer bo nekaj funkcionarjev v vrhu lestvice, potem nekaj časa nihče, nato bodo sledili javni uslužbenci.

Sorodna novica Sodniško društvo Goloba poziva k izpolnitvi obljub

Kot je dodal vodja pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja Jakob Počivavšek, pa za samo presojo implementacije plačne lestvice v tem trenutku pravzaprav manjka ključen del, to je predlog odprave plačnih nesorazmerij, "ki bo tudi dal enega od odgovorov, kako se bodo delovna mesta na to lestvico pravzaprav razvrščala".

Izhodišča za odpravo plačnih nesorazmerij naj bi vlada obravnavala najpozneje do prihodnjega tedna, je napovedala ministrica. Ob zahtevah sodnikov, ki vlado pozivajo k izpolnitvi danih zavez glede mesečnega dodatka k plači, pa ministrica pravi, da so zdaj res zelo dejavno stopili v samo pripravo prenove sistema in del te prenove bodo tudi funkcionarske plače, torej tudi sodniške.

Pomisleki na sindikalni strani

Sicer pa je na sindikalni strani glede napovedane prenove plačnega sistema še več pomislekov. Počivavšek je poudaril vprašanje primerljivosti med predvidenimi plačnimi stebri in njihove vsebine. Prav tako ocenjujejo, da so v zakonskem predlogu nejasno definirani nekateri novi elementi plač. Po drugi strani pa je predstavnike zdravniškega sindikata Fides zmotila pripomba preostalih sindikatov, da pričakujejo neko primerljivost med stebri. Kot je dejal predsednik Fidesa Damjan Polh, se ravno zaradi te primerljivosti niso videli v enotnem plačnem sistemu in je bil njihov cilj izstop iz njega.

Sorodna novica Glavni stavkovni odbor Fidesa je odločil, da zdravniške stavke ne bo

V konfederaciji sindikatov javnega sektorja po Štrukljevih besedah tudi ugotavljajo, da so predlagana večja pooblastila vlade pri posameznih elementih plačnega sistema, dodatna pooblastila pa dobivajo tudi odredbodajalci, neposredno predpostavljeni. Pri tem je poudaril, da je pravica zaposlenih, da vplivajo na pogoje dela in elemente plač, zato je ta del zakona zanje vprašljiv.

Sindikati bodo preučili vladni predlog

Kaj prinaša osnutek zakona?

Z besedilom osnutka zakona o skupnih temeljih plačnega sistema se je vlada seznanila v četrtek, ko je sprejela tudi sklepe za nadaljevanje pogajanj. Obenem je resornim ministrstvom naložila, da glede na sprejeta izhodišča pripravijo predloge sprememb kolektivnih pogodb dejavnosti in proučijo ustreznost veljavne ureditve sistema nazivov.

Spremenjena izhodišča za pogajanja o prenovi plačnega sistema, del katerih je tudi zamik uveljavitve nove plačne lestvice, je vlada sindikalni strani predstavila pred tednom dni. Izhodiščni plačni razredi delovnih mest in nazivov iz spodnje tretjine plačne lestvice bi se na novo lestvico praviloma prevedli leto pozneje, kot je bilo sprva predvideno, in sicer s 1. januarjem 2025, del plačnih razredov bi se prevedel leta 2026, zadnji bi pa na vrsto prišli plačni razredi funkcionarjev v letu 2027.

Po pojasnilih ministrice Sanje Ajanović Hovnik naj bi se pogajanja o prenovi plačnega sistema javnega sektorja in odpravi nesorazmerij obravnavala skupaj s pogajanji o drugih vsebinah, in sicer o prenovi nazivov, prenovi dodatkov, letnem dopustu in prenovi poklicnega zavarovanja.

Predstavnike sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Fides je osnutek zakona, ki med drugim predvideva tudi ločen plačni steber za zdravstvo, v soboto prepričal in jim dal dovolj veliko potrditev, da se bodo pogajanja premaknila v novo fazo. Vodstvo Fidesa je tako tik pred zdajci sporočilo, da za nedeljo napovedane stavke zdravnikov in zobozdravnikov ne bo.

Sorodna novica Pet plačnih stebrov javnega sektorja, kako bo potekalo letno usklajevanje?

Vse predvidene rešitve so še vedno predmet pogajanj

Osnutek zakona, ki je od petka popoldne v rokah vseh sindikatov javnega sektorja, ne le Fidesa, sicer ne predvideva ničesar, česar javnost že ne bi slišala ob pojasnilih izhodišč reforme pred tedni. Z novo plačno lestvico nihče od zaposlenih v javnem sektorju ne bi bil pod minimalno plačo, predvidenih je pet plačnih stebrov in 67 plačnih razredov, razpon med razredi je zmanjšan, razmerje med najnižjo in najvišjo pa je ena proti sedem.

Kot je za Radio Slovenija poročala novinarka Katja Arhar, je znana tudi vladna rešitev, kako zmanjšati senioriteto oziroma kako omogočiti hitrejše napredovanje na začetku kariere in počasnejše na koncu, s čimer želi vlada poklice v javnem sektorju narediti privlačnejše za mlade. Po novem bi javni uslužbenec lahko redno napredoval le za en plačni razred, v primeru posebnih dosežkov izjemoma za dva. Prva tri redna napredovanja bi bila mogoča na vsaki dve leti, od četrtega do šestega na tri leta, od sedmega do desetega pa v razmiku štirih let.

Vse zapisano v osnutku zakona je sicer še predmet pogajanj, ki bodo v naslednjih tednih in mesecih intenzivnejša saj se rok za pripravo reforme nezadržno bliža. Po sedanji časovnici naj bi vlada zakonski predlog v zakonodajni postopek vložila najpozneje julija. V sindikatih dvomijo, da se jim bo o vsem uspelo dogovoriti do 30. junija, ministrica pa meni, da je časovnica natrpana, a ni nemogoča.