Branimir Štrukelj je dejal, da so med sindikalisti in vlado glede izhodišč za pogajanja o plačnem sistemu pomembne razlike. Foto: BoBo

Vlada je sindikatom že pred počitnicami posredovala vsebinska izhodišča za spremembe plačnega sistema javnega sektorja in analizo sistemov kariernega napredovanja v javnem sektorju. Kot je dejal vodja Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj, so med sindikati in vlado, kar se tiče izhodišč za spremembe plačnega sistema, pomembne razlike.

Med glavnimi dilemami je poudaril predlagane spremembe pri napredovanju v plačne razrede v povezavi z delovno uspešnostjo. Po neuradnih informacijah vlada predlaga, da bi lahko posameznik iz naslova delovne uspešnosti dobil do 30 odstotkov višjo plačo, po drugi strani pa bi namesto za zdajšnjih deset plačnih razredov lahko napredoval za pet plačnih razredov. Za tiste, ki so že dosegli več kot pet napredovanj, je predviden prehodni režim oziroma na neki način izbira med zdajšnjim ali novim sistemom.

Pomemben del razprave se je po Štrukljevih besedah dotikal tudi premika zgornjega plačnega razreda, ki ga lahko javni uslužbenci dosežejo (zdaj 57. plačni razred), in posledic, ki bi jih to prineslo. Izpeljali so namreč logičen sklep, da v tem primeru funkcionarji zagotovo ne bodo ostali na istem, kot so zdaj, ampak bo "njihovo zvišanje padlo kot zrela hruška na pogajalsko mizo". Če pa pride do dodajanja novih plačnih razredov oz. podaljšanja plačne lestvice, pa bo treba vzpostaviti nova razmerja znotraj celotnega javnega sektorja, je prepričan Štrukelj.

Sindikalisti in vlada se vračajo za pogajalsko mizo (na fotografiji protest Sviza pred vladno palačo na Gregorčičevi). Foto: MMC RTV SLO/Luka Lukič

Funkcionarske plače za vlado niso prioriteta

Po besedah generalnega direktorja direktorata za javni sektor Petra Pogačarja so sindikatom pojasnili vladno stališče, da imajo predstavniki posameznih skupin funkcionarjev zagotovo pravico, da opozorijo na svoj materialni položaj, česar jim verjetno nihče ne oporeka, in prav je, da se na ministrstvu kot skrbniki plačnega sistema z njimi tudi sestajajo. Ob tem je Pogačar ponovil stališče, da funkcionarske plače tudi po izjavah ministra za javno upravo Rudija Medveda trenutno niso prioriteta te koalicije. Kot je dodal, pa zagotovo ne gre toliko za strokovno vprašanje kot predvsem politično.

Današnja pogajanja so bila po njegovi oceni pomembna predvsem zato, ker je lahko vladna stran odgovorila na kar nekaj strahov in dilem. Po njegovih besedah želijo sistem narediti manj rigiden, privlačnejši za mlade, z večjo možnostjo variabilnega nagrajevanja ter manj avtomatizma in rigidnosti.

Vprašanje variabilnega nagrajevanja

Sindikalna stran pa, kot je dejal, tukaj vidi nekatera tveganja, predvsem zato ker zdaj variabilnega nagrajevanja praktično ni, in se pojavljajo vprašanja, kaj bo to pomenilo v praksi, kako se bodo odzvali vodje v javnem sektorju. "To so vprašanja, o katerih se je treba pogovarjati. Naše izhodišče pa je: od vodij v javnem sektorju terjamo odgovornost za upravljanje s kadri, prav je, da jim damo tudi pristojnost," je dodal Pogačar.

Prepričan je, da so danes sindikatom uspešno pojasnili tudi, da se ugotovitve analize sistemov kariernega napredovanja vendarle odražajo v izhodiščih za spremembe plačnega sistema, kar je bil sicer pred današnjimi pogajanji eden od očitkov sindikatov. Je pa tudi Štrukelj poudaril, da je analiza koristna, saj imajo prvič neki resnejši primerjalni pogled na to, kjer je kdo v javnem sektorju.

Za naprej so se dogovorili, da se bodo na pogajanjih sestajali vsakih 14 dni.

Javni sektor z vlado znova začel pogajanja