Nadaljevala so se krovna pogajanja o plačni reformi v javnem sektorju in o odpravi plačnih nesorazmerij.

Vodja vladnih pogajalcev, finančni minister Klemen Boštjančič, je pojasnil, da so pri pripravi predloga izhajali iz že podpisanih stavkovnih sporazumov in tega, o čemer so se na neki način uskladili že lani. O podrobnostih predloga ni želel govoriti. Razkril je le, da tudi pri vseh spremembah osnovnega predloga še vedno želijo zasledovati cilj, da noben javni uslužbenec ne bo imel osnovne plače nižje od minimalne. "Je pa poti do tega več," je dodal.

Ob tem je minister napovedal, da tudi v nadaljevanju pogajanj ne namerava biti v javnih izjavah bolj vsebinski. Verjame namreč, da je to stvar pogajanj in pogovorov med vladno skupino in sindikati in da "špekulacije, ki velikokrat gredo v smer, ki nima veliko realnosti s tistim, kar smo se pogovarjali, izrazito škodijo temu, da bi dogovor sklenili", je pojasnil.

Tokrat so po njegovih besedah opravili "precej intenziven pogovor" in hkrati predlagali sindikatom, da med tednom opravijo še pogovore v okviru posameznih plačnih stebrov. Na krovni ravni pa naj bi se sestali čez teden dni, ko bodo lahko o predlogu bolj konkretno govorili.

V sredo stebrna pogajanja

Boštjančič je ob tem pojasnil, da naj bi se ta teden na stebrnih pogajanjih pogovarjali o predstavljenem predlogu, ne pa tudi o drugih vprašanjih. So pa po njegovih besedah povedali, da si želijo, da tudi druge stvari, specifične za posamezen steber, odprejo čim prej.

Štrukelj: Predlog posega v dozdajšnje predloge

Vodja konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je pojasnil, da morajo sindikati danes predstavljeni predlog proučiti, saj posega v nekatere dozdajšnje predloge in jih spreminja, brez preračunov pa je težko oceniti, kaj v resnici pomenijo.

Sorodna novica Vladna stran: Dozdajšnji dogovori, sporazumi in izhodišča javnofinančno niso vzdržni

Omenil je tudi razpravo o učinkovitosti javnega sektorja, kjer pa so po njegovih besedah pomembne razlike med vlado in sindikati. "Mi to, kar vlada razume kot učinkovitost, v pretežnem delu razumemo kot varčevalne ukrepe. Hkrati pa izpostavljamo, da javni sektor ni tak kot zasebni sektor, kjer je dobiček ključen smisel delovanja gospodarskih družb, a v javnem sektorju je bistvena kakovost, kakovost pa je lahko včasih pač tudi dodatno strošek in več stane," je pojasnil Štrukelj.

Vodja pogajalske skupine dela sindikatov Jakob Počivavšek je dejal, da jim je bil danes celoten predlog predstavljen ustno, zastavili so kar nekaj vprašanj, na nekatera so dobili odgovore, na nekatera ne in bodo počakali na celovit predlog, ki ga bodo dobili predvidoma danes ali v torek zjutraj. V njihovi pogajalski skupini se bodo do predloga opredelili prihodnji ponedeljek ter svoje stališče vladi sporočili istega dne popoldne, ko bodo nadaljevali pogajanja.

Kaj bo z letošnjim regresom

Štrukelj je ob tem pojasnil, da pri sindikalni strani še vedno vztrajajo, da se regres za letošnji dopust izplača v višini 1500 evrov in da pričakujejo, da bo ta tema prihodnji teden ponovno odprta.

Kot pa je dejal Boštjančič, je vladna stran sindikatom danes povedala, da je regres – ta bo v skladu z decembrskim dogovorom izplačan že marca – načrtovan v minimalnem znesku. Izplačan bo torej v višini minimalne plače, ki trenutno znaša 1253,90 evra. Minister je dodal, da so sindikate seznanili, da so se v prihodnjih mesecih pripravljeni pogovarjati o regresu za najnižje plačane javne uslužbence, a v povezavi s pogajanji, ki sicer potekajo.